Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 250/2020-7 ECLI:SI:VSRS:2020:VIII.DOR.250.2020.7 AI generated

Supreme Court allows review regarding procedural violations and weekly rest rights in labor dispute.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 250/2020-7
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted a review of the lower court's decision on specific legal grounds. The appellant argued that the employer failed to provide weekly rest and violated procedural rules by not addressing specific complaints. The court granted the review because the identified issues could significantly impact legal certainty and the uniform application of labor law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a. člen; 367.c. člen: Revizija se dopusti, če odločitev vrhovnega sodišča omogoča pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava.

Keywords

AI generated
labor dispute weekly rest rights procedural violations review admissibility labor law employee rights supreme court

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.c. člen
Obligacijski zakonik, 171. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanj:

– ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke;

– ali sta sodišči bistveno kršili določila pravdnega postopka glede oblikovanja dokazne ocene;

– ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke;

- ali sta sodišči bistveno kršili določila pravdnega postopka glede oblikovanja dokazne ocene;

- ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati znesek 2.716,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 8. 2015 (I. točka izreka). Kar je tožnik zahteval več, to je zakonske zamudne obresti od zneska 2.716,48 EUR od 23. 9. 2013 do 13. 8. 2015, je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne njegove pravdne stroške v znesku 903,90 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja:

– ali je pravilno materialnopravno stališče, da vodni zaupnik dejansko opravlja naloge ves čas;

– ali je pravilno materialnopravno stališče, da vodni zaupnik opravlja naloge za delodajalca, kot del nalog po pogodbi o zaposlitvi;

– ali je pravilno materialnopravno stališče, da opravljanje nalog vodnega zaupnika pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka, ne glede na dejansko opravljanje nalog;

– ali samo dejstvo, da je tožnik vodni zaupnik, pomeni, da je kršena pravica do tedenskega počitka, oziroma kakšen vpliv ima dejstvo, da je nekdo vodni zaupnik, na pravico do tedenskega počitka;

– ali je opravljanje nalog vodnega zaupnika primerljivo stanju pripravljenosti na delo v QRF;

– - ali je pravilno materialnopravno stališče, da se dan tedenskega počitka šteje od 0.00 do 24.00 ure in ali je lahko materialnopravno zagotovljen dan tedenskega počitka v trajanju zaporednih 24 ur, ne glede na to, kdaj se začne in konča;

– ali je pravilno materialnopravno stališče, da tožnik, čeprav ni vložil ugovora zaradi nemožnosti koriščenja prostih dni tedenskega počitka, ker mu po njegovem mnenju ukazi nadrejenih tega niso dopuščali, ni prišlo do njegove privolitve v smislu določila prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika in s tem do (delne) izključitve protipravnosti;

– ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe prvega odstavka 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke;

– ali sta sodišči bistveno kršili določila pravdnega postopka glede oblikovanja dokazne ocene;

– ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka.

4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP revizijo v tem obsegu dopustilo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.