Supreme Court allows appeal regarding burden of proof, appellate review, and weekly rest violation for unit commander.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a revision appeal against a labor dispute judgment. The plaintiff argued that lower courts failed to properly assess evidence regarding the defendant's weekly rest violations as a unit commander. The court found that the conditions for allowing the appeal were met to ensure legal certainty and uniform application of the law.
Legislator headnote
AI generated367a. odst. 1 ZPP; The Supreme Court may permit a revision appeal when the lower courts have not sufficiently addressed the burden of proof or evidence assessment, or when the appellate court merely adopted the first-instance decision without independent reasoning on why witness testimonies were inconclusive.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zgolj povzelo stališče sodišča prve stopnje in se ni opredelilo do tega, zakaj sta izpovedi dveh prič neodločilni;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije poveljnika oddelka pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zgolj povzelo stališče sodišča prve stopnje in se ni opredelilo do tega, zakaj sta izpovedi dveh prič neodločilni;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije poveljnika oddelka pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da tožniku izplača 3.189,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2015 do plačila. Ugotovilo je, da tožniku na misiji v tujini (JOINT ENTERPRISE – KFOR Kosovo) v času od 22. 3. 2013 do 22. 9. 2013 ni bil omogočen tedenski počitek.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da tožniku tedenski počitek ni bil omogočen, ker je bil kot poveljnik oddelka odgovoren za pripadnike oddelka in je tudi na dneve, ki naj bi bili prosti, opravljal dela, ki presegajo obseg standardnih opravil, potrebnih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in varnostnega protokola. Tudi v prostih dneh je dobival informacije od svojih pripadnikov in jih posredoval nadrejenim ter obratno, preverjal prisotnost pripadnikov oddelka, izvajal pripravo z njimi, pregledal opremo in pripravil vse potrebno za nalogo naslednjega dne.
3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije predlaga, da vrhovno sodišče odloči o vprašanjih:
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zgolj povzelo stališče sodišča prve stopnje in se ni opredelilo do tega, zakaj sta izpovedi dveh prič neodločilni;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije poveljnika oddelka pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.
Navaja, da sodbi nista ustrezno obrazloženi, v sodbi sodišča druge stopnje so pritožbeni ugovori pavšalno zavrnjeni (zlasti glede tega, da je izpoved dveh prič neodločilna). Sodišču očita, da ni naredilo dokazne ocene, povzelo je izpovedi prič in zaključilo, da tedenski počitek ni bil omogočen, čeprav so nekatere priče to izrecno zanikale. Meni, da bi morala biti glede na diametralno nasprotne izpovedi dokazna ocena skrbnejša. O dejanskih zadolžitvah, ki naj bi jih imel tožnik, je sodišče odločalo izven trditvene podlage. Tožnik ni zatrjeval, da je moral biti svojim vojakom na razpolago, še manj kdo je do njega prišel, s kakšnim problemom, kaj je zanj naredil itd. Opozarja na izpoved priče A. A., ki je povedal, da tožniku na prosti dan ni bilo treba biti na razpolago podrejenim; če je bil, je bil na lastno pobudo. Nadalje so določena opravila našteta le primeroma, ni pa ugotovljeno, da so se dejansko izvajala prav na dneve, ko bi moral biti tožnik prost, niti v kakšni obliki in kakšnem obsegu. Zato toženka ni mogla argumentirano odgovoriti niti na splošne tožnikove navedbe niti na razloge prvostopenjske sodbe.
4. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP glede predlaganih vprašanj izpolnjeni, zato je dopustilo revizijo.
6. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.