Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on interpreter's material costs based on actual paper usage.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Sodna tolmačka AA je dolžna plačati sodno takso za pritožbo zoper sklep o stroških postopka, v znesku 50,00 EUR.

[JEDRO]

Zato sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je stroške porabljenega materiala – papirja, izračunalo na podlagi dejanske cene listov A4 formata. Stroške porabe morebitnega drugega materiala, sodna tolmačka izrecno namreč ni priglasila. Na stroškovniku je sicer navedena opomba o tem, kaj vse lahko predstavljajo materialni stroški po prvem odstavku 49. člena Pravilnika, vendar pa iz samega stroškovnika med priglašenimi materialnimi stroški, ni mogoče razbrati ničesar drugega kot stroške papirja. Katere, v opombi pod številko 2 navedene materialne stroške, predstavlja znesek 0,20 EUR za eno stran, namreč tolmačka našteva šele v pritožbi, ki pa je ne dokumentira.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi določbe 92. člena Zakona o kazenskem postopku in v skladu z določili Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) odločilo, da se sodni tolmački za srbski in bosanski jezik AA prizna plačilo za delo, skupaj s stroški v višini 192,85 EUR, v presežku pa se zahtevek zavrne.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila sodna tolmačka, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi ter prizna stroške po vloženem zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da se pritožbeno izpodbijani zavrnilni del sklepa sodišča prve stopnje nanaša na znesek 3,45 EUR, saj je prvo sodišče sodni tolmački za tiskanje 18 strani prevoda priznalo le 0,15 EUR in ne 3,60 EUR, kot je to priglasila 16.6.2020. Pri tem je izhajalo iz 49. člena Pravilnika in iz 15. člena Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS št. 61/97, 68/97 – popr., 62/08, 38/12), ki določa, da imajo izvedenci, strokovnjaki in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljen material ali drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Tolmačka pa je v svojem stroškovniku z dne 16.6.2020 uveljavljala le stroške 18 natisnjenih strani. Zato sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je stroške porabljenega materiala – papirja, izračunalo na podlagi dejanske cene listov A4 formata. Stroške porabe morebitnega drugega materiala, sodna tolmačka izrecno namreč ni priglasila. Na stroškovniku je sicer navedena opomba o tem, kaj vse lahko predstavljajo materialni stroški po prvem odstavku 49. člena Pravilnika, vendar pa iz samega stroškovnika med priglašenimi materialnimi stroški, ni mogoče razbrati ničesar drugega kot stroške papirja. Katere, v opombi pod številko 2 navedene materialne stroške, predstavlja znesek 0,20 EUR za eno stran, namreč tolmačka našteva šele v pritožbi, ki pa je ne dokumentira.

5. Smiselna uporaba tar. št. 10103 Zakon o sodnih taksah, za katero se zavzema pritožnica in po kateri se plača 0,20 EUR sodne takse, za preslikavo listin iz sodnega spisa, v danem primeru ne pride v poštev. Taksna tarifa je namreč namenjena vrednotenju dela sodišč, ne pa odmeri stroškov sodnim tolmačem, ki je urejeno s specialnimi predpisi in sicer s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter Pravilnikom o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku. Vprašanje o obstoju dvojnih meril in vprašanje občutnega znižanja materialnih stroškov, ki se lahko sodnim tolmačem priznajo po spremenjeni zakonodaji, pa ni predmet te pritožbene obravnave, v kateri sodišče druge stopnje odloča le o pravilnosti in zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje, glede na trenutno zakonodajo, ki ureja plačilo materialnih stroškov sodnim tolmačem.

6. Pritožnica se sklicuje še na prakso različnih sodišč, celo na predhodni sklep v tej zadevi, ko ji je bilo priznanih 0,20 EUR materialnih stroškov za list prevoda. Konkretno kateri materialni stroški so bili priglašeni v številnih sklepih, ki jih pritožnica navaja, sodišču druge stopnje ni poznano, zato lahko odgovori le na načelni ravni, da navedenih odločb ni mogoče upoštevati, v kolikor ne izhajajo iz predhodno navedenih pravilnikov, ki urejajo to specifično področje. Glede sklepa z dne 16.3.2020, izdanega v isti zadevi, pa je potrebno dodati, da ta ni bil predmet pritožbene presoje.

7. V kolikor bi se pritožnica v konkretnem primeru, iz kateregakoli razloga morala poslužiti servisa fotokopirnice in tam natisniti strani prevoda, kjer za eno kopijo računajo 0,20 EUR, pa bi te dejanske stroške lahko izkazala z računom fotokopirnice.

8. Glede na navedeno in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa, ki ga sodišče druge stopnje opravi po uradni dolžnosti, v skladu z petim odstavkom 402. člena ZKP, ni bilo zaznati nobenih kršitev, je pritožbo sodne tolmačke zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Ker sodna tolmačka s pritožbo ni uspela, je dolžna plačati sodno takso, kot strošek pritožbenega postopka in sicer 50,00 EUR (zavrnitev pritožbe zoper odločbo o stroških postopka po tarifni številki 7404 ZST-1), ki bo odmerjena s posebnim plačilnim nalogom sodišča prve stopnje.