Administrative court dismisses lawsuit because plaintiff failed to file timely appeal against administrative act.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Stranka v upravnem sporu ne more neposredno uveljavljati sodnega varstva zoper upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, ampak mora najprej izčrpati pravno sredstvo v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče. Če stranka tega ne stori ali pa če je to storila prepozno, nastopi pravna posledica, ki je v tem, da se vložena tožba s sklepom zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ sklenil, da je tožnik dolžan plačati sodno takso v znesku 120,00 EUR in stroške izdaje izpodbijanega sklepa v znesku 10,00 EUR. Obveznosti temeljijo na izvršilnem naslovu, plačilnem nalogu št. I K 55742/2017 z dne 14. 12. 2017, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Kranju in ki je postal izvršljiv dne 4. 1. 2018.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrgel kot prepozno. Izpodbijani sklep je bil tožniku vročen dne 30. 10. 2019 na podlagi določb tretjega in četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V pravnem pouku je bil tožnik obveščen, da lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od vročitve sklepa. Rok za vložitev pritožbe se je tako iztekel dne 7. 11. 2019, tožnik pa je pritožbo vložil dne 11. 11. 2019. Pritožba je bila vložena po izteku pritožbenega roka, zato jo je drugostopenjski organ zavrgel na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP.

3. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep zaradi neupravičenih odtegljajev z njegovega bančnega računa. Opozarja, da Okrajno sodišče v Kranju ni pristojno za občino Jesenice in da je delo organov tržnega inšpektorata, tožilstva in sodišča potekalo napačno.

4. Toženka v odgovoru na tožbo sodišča opozarja, da je tožnik zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, vendar je bila ta prepozna. Stranka pa v upravnem sporu ne more neposredno uveljavljati sodnega varstva zoper upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, ampak mora najprej izčrpati pravno sredstvo v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče. Če stranka tega ne stori ali pa če je to storila prepozno, je treba tožbo zavreči.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe v skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) preveriti, ali so za meritorno obravnavo tožbe kumulativno podane vse procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na katere mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da mora sodišče tožbo zavreči, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 namreč upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je torej predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.

7. Sodišče ugotavlja, da je tožnik v obravnavanem primeru sicer vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep, in tudi, da je pristojni organ o pritožbi odločil. Vendar obenem iz drugostopenjskega sklepa izhaja tudi, da je bila pritožba vložena prepozno, kot to izpostavlja tudi toženka v odgovoru na tožbo.

8. Ker je tožnik pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil prepozno, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo. Kot rečeno, stranka v upravnem sporu ne more neposredno uveljavljati sodnega varstva zoper upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, ampak mora najprej izčrpati pravno sredstvo v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče. Če stranka tega ne stori ali pa če je to storila prepozno, nastopi pravna posledica, ki je v tem, da se vložena tožba s sklepom zavrže.

9. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici poročevalki kot predsednici senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1.