Inheritance court ruling dismissed heirs' appeal for omitting physical property descriptions in the deed.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the heirs' appeal against a first-instance inheritance deed that failed to describe the physical nature of the properties. While the heirs argued that the deed should explicitly state what the parcels represented, the court held that identification via parcel numbers and municipality names is sufficient for land registry purposes. The decision clarified that the Land Registry records ownership rights and facts, not physical descriptions, which belong in the cadastral map.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju; Zakon o zemljiški knjigi; Stvarnopravni zakonik: Inheritance deeds must contain identification data for land registration but are not required to include physical descriptions of properties, as such details are recorded in the cadastral map rather than the land registry.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen ZD), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen ZZK-1 in 11. člen SPZ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več) v zemljiško knjigo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče ugotovilo, katero premoženje spada v zapuščino po pokojni M. M. (nepremičnine v katastrskih občinah X. in Y., denar na računih in druga finančna upravičenja), določilo za dedinji hčerki V. V. in P. P. ter v sklep povzelo dedni dogovor, ki sta ga dedinji sklenili.
2. Zoper izpodbijani sklep se pritožujeta dedinji in med drugim navajata, da pri parcelah v katastrski občini X. z nobeno besedo ni omenjeno, da gre za parcelo s hišo in še eno stavbo, temveč se navaja zgolj parcela. Pritožnici želita, da se v sklepu navede, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, ki so predmet zapuščine.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen Zakona o dedovanju 1 ), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen Zakona o zemljiški knjigi 2 in 11. člen Stvarnopravnega zakonika 3 ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več 4 ) v zemljiško knjigo, zato tudi ni nobene potrebe, da bi se vpisovali v sodne in druge odločbe, ki so podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo. S tem pravice in interesi pritožnic ne bodo v ničemer prizadeti, saj se identiteta nepremičnine določa z identifikacijskimi podatki, ki jih navedeni sklep vsebuje: parcelno številko in številko ter imenom katastrske občine oziroma ID številko; skladno z 18. členom SPZ je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine. Vse, kar je na nepremičnini ali pod njo zgrajeno, zraslo ali kako drugače trajno z njo spojeno, pa se šteje za del nepremičnine (primerjaj prvi odstavek 18. člena SPZ).
5. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbeni razlogi niso podani, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku 5 v zvezi s 163. členom ZD), zato je bilo pritožbo treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Uradni list SRS, št. 15/1976 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD.
2 Uradni list RS, št. 58/2003 in nadaljnji, v nadaljevanju ZZK-1.
3 Uradni list RS, št. 87/2002 in nadaljnji, v nadaljevanju SPZ.
4 Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so se pred leti (pred uveljavitvijo ZZK-1) v zemljiško knjigo – in posledično tudi v sklepe o dedovanju ter druge odločbe, ki so bile lahko podlaga za vknjižbo – vpisovali tudi podatki o katastrski kulturi oziroma stavbah na nepremičninah.
5 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.