Appeal dismissed; defendant must pay court costs for procedural delays caused by her own failure to receive summons.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. L. A. je dolžna plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR.

[JEDRO]

Zato je pravilen in utemeljen prvostopenjski zaključek, da L. A. drugače kot preko pooblaščenega vročevalca, sodnih pisanj ni bilo mogoče vročiti. Tej ugotovitvi se obsojenka v vloženi pritožbi sicer protivi rekoč, da je imela v omenjenem obdobju zdravstvene težave, zaradi katerih je bila tudi večkrat hospitalizirana, česar pa ni konkretizirala, niti podkrepila z nobenim dokazom. Zato teh pavšalnih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskih odločitev ter zaključuje, da obdolženki v plačilo naloženi stroški, brez dvoma predstavljajo stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP sodišče obdolženca sicer lahko oprosti plačila dela ali vseh stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan preživljati. Vendar pa se ta določba ne nanaša na krivdno povzročene stroške, glede katerih je v prvem odstavku 94. člena ZKP izrecno določeno, da jih ne glede na izid kazenskega postopka, plača oseba, ki jih je povzročila po svoji krivdi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Žalcu na podlagi drugega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), obdolženi L. A. naložilo v plačilo krivdne stroške kazenskega postopka v znesku 69,52 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je obdolženka vložila pravočasno pritožbo, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in jo oprosti plačila krivdnih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da obdolžena L. A. vabila za glavno obravnavo 12. 7. 2018, poslanega po pošti, ni sprejela. Zato ji je prvo sodišče vabilo za glavno obravnavo 17. 9. 2018 poskušalo vročiti preko sodnega vročevalca, ki je v obdobju od 26. 7. do 5. 9. 2018 obdolženko na naslovu stalnega prebivališča iskal kar osemkrat, vendar ji vabila ni uspel vročiti. Iz tega razloga je prvo sodišče vročanje nadaljnjih dveh vabil odredilo preko pooblaščenega vročevalca T. T. S tem pa so nastali stroški v skupnem znesku 69,52 EUR. Zato je pravilen in utemeljen prvostopenjski zaključek, da L. A. drugače kot preko pooblaščenega vročevalca, sodnih pisanj ni bilo mogoče vročiti. Tej ugotovitvi se obsojenka v vloženi pritožbi sicer protivi rekoč, da je imela v omenjenem obdobju zdravstvene težave, zaradi katerih je bila tudi večkrat hospitalizirana, česar pa ni konkretizirala, niti podkrepila z nobenim dokazom. Zato teh pavšalnih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskih odločitev ter zaključuje, da obdolženki v plačilo naloženi stroški, brez dvoma predstavljajo stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi.

5. Obdolženka nadalje predlaga, da jo pritožbeno sodišče zaradi njene slabe finančne situacije oprosti plačila navedenih stroškov. Tudi v tem delu pa njena pritožba ni utemeljena.

6. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP sodišče obdolženca sicer lahko oprosti plačila dela ali vseh stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan preživljati. Vendar pa se ta določba ne nanaša na krivdno povzročene stroške, glede katerih je v prvem odstavku 94. člena ZKP izrecno določeno, da jih ne glede na izid kazenskega postopka, plača oseba, ki jih je povzročila po svoji krivdi. To pa izhaja tudi iz sklepa sodišča prve stopnje I K 11220/2017 z dne 1. 6. 2020, s katerim je bil kazenski postopek zoper obdolženko ustavljen in v njem odločeno, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun, obdolženka pa mora na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP plačati stroške kazenskega postopka, ki so nastali po njeni krivdi.

7. Glede na vse navedeno in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, v skladu s petim odstavkom 402. člena ZKP, je pritožbo obdolženke zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Ker obdolženka s pritožbo ni uspela, je dolžna plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka in sicer 50,00 EUR (zavrnitev pritožbe zoper odločbo o stroških postopka po tar. št. 7404 ZST-1), ki bo odmerjena s posebnim plačilnim nalogom sodišča prve stopnje.