Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep VII Kp 37534/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:VII.KP.37534.2020 AI generated

Criminal case dismissed for lack of venue; court transfers to defendant's residence location when crime site unknown.

Case Number VSL Sklep VII Kp 37534/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljana allowed the appeal against the first-instance court's decision on criminal venue. The defendant argued that the crime location was unknown and should be transferred to the court in Novo Mesto where they reside. The court agreed, finding the specific location of the forgery could not be determined from the case file, thus applying the rule that the court of the defendant's residence becomes the territorial court.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 29. člen 1. odstavek 1; When the place of commission of a criminal offense is unknown and cannot be ascertained from the case file, the territorial court is the court of the defendant's habitual or temporary residence.

Keywords

AI generated
criminal venue territorial jurisdiction unknown crime location defendant residence case transfer ZKP 29 forgery case

Cited Legislation

AI generated
ZKP 29. člen 1. odstavek 1
ZKP 36. člen 1. odstavek 1
KZ-1 251. člen 1. odstavek
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki II izreka spremeni tako, da bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa kazensko preiskovalna zadeva odstopljena Okrajnem sodišču v Novem mestu kot krajevno pristojnemu sodišču.

[JEDRO]

Ker kraj storitve kaznivega dejanja v opisu kaznivega dejanja ni naveden, prav tako pa ga ni mogoče razbrati iz listinske dokumentacije spisa, je zaključiti, da kraj storitve kaznivega dejanja ni znan. Za predmetno zadevo je zato v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZKP krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče .

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Trebnjem se je pod točko I izpodbijanega sklepa v kazensko preiskovalni zadevi zoper osumljenega A. A., zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, izreklo za krajevno nepristojno na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pod točko II je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v nadaljnje obravnavanje Okrajnemu sodišču v Grosupljem kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

2. Zoper točko II sklepa se je pritožila zagovornica osumljenca iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se kazensko preiskovalna zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo in odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb Višje sodišče ugotavlja, da zagovornica ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da v tej zadevi ni krajevno pristojno (točka I izreka), izpodbija pa nadaljnji sklep sodišča, da je (stvarno in) krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem (točka II izreka). Zagovornica smiselno navaja, da v opisu očitanega kaznivega dejanja kraj storitve kaznivega dejanja ni naveden, zato je treba postopati po določbi prvega odstavka 29. člena ZKP, ki v primeru, če kraj storitve kaznivega dejanja ni znan, kot pristojno določa sodišče, na območju katerega ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče. Upoštevaje navedeni kriterij se zato zavzema za odstop zadeve Okrajnemu sodišču v Novem mestu.

5. Pritožbeno sodišče se z zagovornico strinja. Iz opisa kaznivega dejanja, navedenega v predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, izhaja očitek osumljencu, da je ponaredil listino zato, da bi se taka listina uporabila kot prava 1 , s tem, da je po tem, ko ga je na Policijski postaji dne 26. 1. 2019 B. B. prijavil zaradi kaznivega dejanja goljufije v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti glede nakupa tovornega vozila MAN, zaradi dokazovanja, da je bil dogovor glede višine kupnine drugačen od tistega, ki ga je zatrjeval B. B., sestavil kupoprodajno pogodbo na obrazcu z dne 27. 7. 2017 sklenjeno v Grosupljem, v kateri je zapisal drugačno višino kupnine od dogovorjene ter podpisal sebe kot kupca in B. B. kot prodajalca. Glede na povzeti opis dejanja je jasno, da se osumljencu očita da je ponaredil listino – kupoprodajno pogodbo na obrazcu z dne 27. 7. 2017, sklenjeno v Grosupljem (predmet ponarejanja), ter da naj bi ponarejeno kupoprodajno pogodbo sestavil po tem, ko ga je B. B. dne 26. 1. 2019 na policiji prijavil zaradi kaznivega dejanja goljufije, kar pomeni, da naj bi jo sestavil najprej dne 26. 1. 2019 oziroma po tem datumu (čas storitve kaznivega dejanja).

6. Kje naj bi osumljeni sestavil ponarejeno kupoprodajno pogodbo (kraj storitve kaznivega dejanja), v opisu kaznivega dejanja ni navedeno. Kraj Grosuplje se namreč, kot je razumeti opis dejanja, nanaša na kraj sklenitve izvirne kupoprodajne pogodbe z dne 27. 7. 2017, to je tiste, ki naj bi jo osumljeni dne 26. 1. 2019 ali kasneje ponaredil, ne pa na kraj nastanka ponarejene kupoprodajne pogodbe, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje v točkah 4 in 5 izpodbijanega sklepa.

7. Ker kraj storitve kaznivega dejanja v opisu kaznivega dejanja ni naveden, prav tako pa ga ni mogoče razbrati iz listinske dokumentacije spisa (domnevno ponarejena kupoprodajna pogodba se v spisovnem gradivu ne nahaja; enaka ugotovitev velja tudi glede njenega izvirnika), je moč zaključiti, da kraj storitve kaznivega dejanja ni znan. Za predmetno zadevo, ki spada pod stvarno pristojnost okrajnega sodišča, je zato krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče (prvi odstavek 29. člena ZKP). Glede na dejstvo, da osumljeni stalno prebiva na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu na naslovu ..., ima zagovornica prav, da je za obravnavanje predmetne zadeve krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu.

8. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zagovornice ugodilo in izpodbijani sklep v točki II izreka spremenilo tako, da bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa kazensko preiskovalna zadeva odstopljena Okrajnem sodišču v Novem mestu kot krajevno pristojnemu sodišču.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep ni pritožbe.

1 V abstraktnem delu opisa se sicer očita še uporaba listine kot prave, kar pa v nadaljevanju opisa ni konkretizirano.