Supreme Court allows partial review regarding proper court fact-finding on public road traffic existence.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Na kakšen način mora sodišče ugotavljati, ali po javni poti poteka cestni promet in ali je bila v konkretnem primeru ta okoliščina ugotovljena na ustrezen način?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, na kakšen način mora sodišče ugotavljati, ali po javni poti poteka cestni promet in ali je bila v konkretnem primeru ta okoliščina ugotovljena na ustrezen način.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Zagorje ob Savi, št. ... z dne 22. 11. 2018, s katero je ta odločila, da se ugotovi, da obstaja javna korist za razlastitev nepremičnine parc. št.111/1 k. o. ..., ki je del obstoječe javne poti z oznako ..., po kateri poteka cestni promet (1. točka izreka) in da se ta nepremičnina, ki je v lasti tožnikov, razlasti v korist razlastitvene upravičenke Občine Zagorje ob Savi. (2. točka izreka). Tožniki so zoper navedeno odločbo vložili pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. ... z dne 17. 4. 2019, zavrnilo.

2. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da izpodbijana odločba prvostopenjskega organa temelji na 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B), ki ureja poseben postopek razlastitve v primerih, ko je ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta potekala po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb oziroma niso v lasti Republike Slovenije ali občine, ki so lahko lastnice državne oziroma občinske ceste. V obravnavanem primeru je namen razlastitve, da občina pridobi nepremičnino tožnikov, ki jo je vključila v javno cesto. Ugotavlja, da ni sporno, da je bila občinska cesta, ki poteka tudi po parceli tožnikov, kot javna pot kategorizirana z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/99). Ker v Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest za občinsko javno cesto, ki je kategorizirana kot javna pot, posebna merila za kategorizacijo niso predpisana, tožniki ne morejo uspeti s pavšalnimi navedbami, da cesta ne ustreza normativom za javno cesto, zato v zvezi s temi ugovori ni izvedlo predlaganih dokazov. Zaključuje, da je izkazano, da je ob vložitvi zahteve po tej poti potekal promet. Te ugotovitve tožniki ne morejo izpodbiti z ugovori, da občina do 19. 3. 2018 ni štela, da je razlastitev nepremičnine v javnem interesu, da za njen odkup v proračunu za leto 2018 ni namenila sredstev in da z razlastitvijo zasleduje interes A. A., ki mora za gradnjo na svoji nepremičnini izkazati možnost dostopa do javne ceste, zato v zvezi s tem ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanje župana), saj tudi, če bi te trditve držale, to ne bi vplivalo na odločitev. Odločilo je brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navajajo tožniki, niso pomembni za odločitev.

3. Tožniki so na Vrhovno sodišče vložili predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu in predlagali, naj jo dopusti zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu tožnikov za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). V zvezi s tem vprašanjem tožniki v predlogu za dopustitev revizije navajajo, da je Upravno sodišče s sojenjem na seji oziroma z načinom ugotavljanja trditve, ali po sporni javni poti poteka cestni promet, kršilo njihovi pravici do izvedbe glavne obravnave in izvajanja dokazov. Glede tega pa je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, ki se nanaša na opravo glavne obravnave in na (vsebinsko in procesno) pravilno zavrnitev dokaznega predloga v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji. 1 Na podlagi navedenega gre torej za pravno vprašanje, glede katerega lahko odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah obravnavanega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. Glede prvega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zakonski pogoji za to niso izpolnjeni.

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 22/2020, X Ips 274/2014 in X Ips 15/2019.