Supreme Court allows partial review regarding administrative court's refusal of main hearing and witness hearing.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, zakonito in skladno z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, zakonito in skladno z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Mestne občine Koper, Občinskega inšpektorata, št. 0611-126/2018-5 z dne 17. 9. 2018, s katero je občinski inšpektor tožnici naložil odstranitev sedmih oglaševalnih panojev, postavljenih na zasebnem zemljišču v nasprotju z Odlokom o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za postavitev oglaševalskih objektov v Mestni občini Koper (v nadaljevanju Odlok). Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Župan Mestne občine Koper z odločbo, št. 0611-126/2018-9 z dne 6. 11. 2018, zavrnil.

2. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da je Odlok začel veljati 2. 7. 2016, tožnica pa je za svojo navedbo, da so bili sporni panoji postavljeni junija 2016, predlagala le zaslišanje zakonitega zastopnika. Ker je bil čas postavitve panojev v upravnem postopku ugotovljen na podlagi zapisnikov o ogledu na kraju samem in najemne pogodbe za zemljišče, ki je bila sklenjena 11. 11. 2016, se Upravno sodišče strinja s presojo tožene stranke, da zaslišanje tožničinega zakonitega zastopnika ni primeren dokaz za ugotovitev spornega dejstva, to je časa postavitve panojev, zato je o tožbi odločilo na seji. Odločitev o tem, da glavne obravnave ne bo opravilo je oprlo na drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi pomembnega pravnega vprašanja o zakonitosti odločanja brez glavne obravnave in o tem, ali je izpolnjena zahteva po obrazloženi sodni odločbi v zvezi z neizvedbo predlaganega dokaza.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Vrhovno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja in predlaganih dokazov ne izvede glavne obravnave, svojo odločitev pa utemelji na določbi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu ter nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. 1 Na podlagi obrazloženega gre torej za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah obravnavanega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. Glede ostalega dela izpostavljenega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020.