Appeal granted; court reversed first instance for preferential payment violating equal creditor treatment principle.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne.

[JEDRO]

V postopku zaradi insolventnosti velja načelo enakega obravnavanja upnikov, kar pomeni, da mora dolžnik upnike, ki so v razmerju do njega v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP). Dolžnik je očitno ravnal v nasprotju z navedenim načelom, sodišče prve stopnje pa je prav na podlagi takšnega njegovega ravnanja zaključilo, da dolžnik ni ravnal nepošteno in ga zmotno štelo kot tistega, ki pretehta upraviteljeve očitke o neizpolnjevanju dolžnikovih obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in 401. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 9. 4. 2020 vložil stečajni upravitelj, zavrnilo.

2. Upravitelj je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za odpust obveznosti zavrne.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upravitelj vložil ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem je zatrjeval, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti po šestem odstavku 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in po 401. členu ZFPPIPP. Trdil je, da dolžnik ni poročal o iskanju zaposlitve, ni posredoval plačilnih list in bančnih izpiskov ter ni sporočal sprememb podatkov iz drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP oziroma morebitne spremembe naslova, čeprav je bil na to večkrat opozorjen. Navedel je, da dolžnik kljub vsem pozivom zahtevane dokumentacije ni posedoval niti se na pozive ni odzval. Čeprav je v telefonskem pogovoru dne 19. 9. 2019 zagotovil, da bo v roku enega tedna posredoval zahtevano, tega ni storil.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb upravitelja in dolžnika, ki jih je podal na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, zaključilo, da je dolžnik s tem, ko se je udeležil naroka in sodišču naknadno poslal potrdila, iz katerih so razvidna ažurna plačila kreditnih obveznosti, pokazal interes, da mu ni malo mar za obveznosti, ki so nastale, zato je iz navedenega sklepalo, da njegovo ravnanje ni nevestno ali nepošteno. In ker je dolžnik pojasnil in z ustreznimi listinami dokazal, da se drži dogovora, ki ga je sklenil s stečajnim upraviteljem glede plačevanja posameznih obrokov kredita in ker sodišče prve stopnje pri dolžniku ni zaznalo ravnanja, ki bi imelo značilnosti nevestnega in nepoštenega ravnanja, je zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti.

7. Upravitelj trdi, da je izjava dolžnika, da je bilo plačevanje kredita pri banki dogovorjeno z upraviteljem, neresnična, saj je bil dolžnik na uvodnem sestanku ustno in pisno s pisnim pravnim poukom opozorjen, da ne sme preferirati upnikov s tem, da svoje obveznosti poravna le nekaterim. Poleg tega naj bi bilo iz predloženih dokazil o plačilih razvidno, da so bila sredstva kreditodajalcem nakazala iz računa imetnika A. A., ki je žena stečajnega dolžnika in solidarni porok po kreditni pogodbi. Sodišču prve stopnje očita, da je kljub priznanju dolžnika, da je kršil določbe ZFPPIPP glede obveznosti dolžnika, ugovor zavrnilo in svojo odločitev oprlo na nezakonito ravnanje stečajnega dolžnika, preferiranje enega upnika.

8. V postopku zaradi insolventnosti velja načelo enakega obravnavanja upnikov, kar pomeni, da mora dolžnik upnike, ki so v razmerju do njega v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP). Iz zgoraj navedenega izhaja, da je dolžnik očitno ravnal v nasprotju z navedenim načelom, sodišče prve stopnje pa je prav na podlagi takšnega njegovega ravnanja zaključilo, da dolžnik ni ravnal nepošteno in ga zmotno štelo kot tistega, ki pretehta upraviteljeve očitke o neizpolnjevanju dolžnikovih obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in 401. člena ZFPPIPP.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik na naroku priznal, da se res ni odzival upravitelju, kar priznava tudi v odgovoru na pritožbo, saj navaja, da se strinja z izjavami upravitelja in ve, da je ravnal nevestno. S tem pa je potrdil trditve upravitelja, da je kršil svoje obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP.

10. Pritožbeno sodišče glede na naravo in vrsto očitanih kršitev ocenjuje, da je ugovor upravitelja utemeljen. Ker torej obstaja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru upravitelja ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).