Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba II Cpg 524/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CPG.524.2020 AI generated

Appeal dismissed; failure to prove timely filing of a preparatory motion within the deadline invalidates the procedural objection.

Case Number VSL Sodba II Cpg 524/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering payment for unpaid equipment delivery costs. The appellant argued that the lower court violated procedural rules by ignoring a preparatory motion filed on the final day of the response period. However, the appellant failed to provide evidence that this motion was actually submitted to the court on that specific deadline, relying solely on its inclusion in the appeal file. Consequently, the court upheld the original judgment, confirming the debt and rejecting the procedural claim due to the lack of proof for timely service.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 452. odst. 1; 458. odst. 1: In small-value proceedings, a party must substantiate procedural objections with proof of timely service; mere attachment of a document to an appeal without evidence of filing by the deadline does not constitute a valid ground for appeal.

Keywords

AI generated
small value proceedings preparatory motion timely service procedural objection burden of proof appellate review ZPP small value

Cited Legislation

AI generated
619. člen Obligacijskega zakonika
338. člen Zakona o pravdnem postopku
452. člen Zakona o pravdnem postopku
142. člen Zakona o pravdnem postopku
458. člen Zakona o pravdnem postopku
350. člen Zakona o pravdnem postopku
353. člen Zakona o pravdnem postopku
165. člen Zakona o pravdnem postopku
155. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožnica je k pritožbi priložila pripravljalno vlogo z dne 22. 1. 2020, rekoč, da je tega dne odgovorila na dopolnitev tožbe. Dokaza, da je to vlogo istega dne tudi oddala na sodišče (v elektronski obliki, po pošti priporočeno ali brzojavno ali pa je vlogo oddala neposredno na sodišču) pa ni predložila. Zgolj s tem, da jo je priložila k pritožbi, pa ni dokazala, da jo je bila 22. 1. 2020 (zadnji dan roka) tudi oddala na sodišču. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker pripravljalne vloge toženke z dne 22. 1. 2020 ni obravnavalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici plačati 2.907,66 EUR s pripadki (I. točka izreka) ter ji povrniti njene izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR s pripadki in pravdne stroške v znesku 374,99 EUR s pripadki (II. in III. točka izreka).

2. Ugotovilo je, (1) da sta pravdni stranki sklenili Pogodbo o dobavi in montaži opreme št. 47118 (A3); (2) da se je s to pogodbo tožnica zavezala toženki dobaviti in montirati opremo v skladu s ponudbo oziroma predračunom št. 471/2018 z dne 24. 12. 2018, toženka pa se je zavezala, da ji bo za to plačala 16.124,29 EUR; (3) da je tožnica svojo pogodbeno obveznost izpolnila, nato pa toženki izdala račun št. 14 z dne 14. 1. 2019 v višini 16.124,29 EUR z vključenim DDV in z datumom zapadlosti 13. 2. 2019 (A2); (4) da je toženka ta račun poravnala le do zneska 13.216,63 EUR, zato tožnici dolguje še 2.907,66 EUR.

3. Na podlagi ugotovljenih dejstev je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, svojo odločitev pa je oprlo na določilo 619. člena Obligacijskega zakonika. Štelo je, da zgornjih navedb toženka ni (pravočasno) prerekala.

Pritožba in odgovor na pritožbo

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni njej v prid oziroma, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Zahtevala je povračilo svojih pritožbenih stroškov.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti spora majhne vrednosti

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

Odgovori na posamezne pritožbene očitke

8. V pritožbi je toženka navedla, da je na dopolnitev tožbe odgovorila 22. 1. 2020. S tem je prvostopenjskemu sodišča očitala kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako kršitev sodišče stori takrat, kadar stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem.

9. V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni (prvi odstavek 452. člena ZPP). Iz vročilnice v spisu, ki je pripeta k list. št. 31, je razvidno, da je vročevalec dopolnitev tožbe skupaj s pozivom, naj odgovori nanjo, toženki poskušal vročiti 30. 12. 2019. Ker mu to ni uspelo, je tega dne v hišnem predalčniku toženke pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo, naj ga toženka prevzame v 15 dneh. Ker tega ni storila, ji je bilo pismo 15. 1. 2020 puščeno v njenem poštnem predalčniku. Vročitev je bila tako skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP opravljena s potekom 15 dnevnega roka, šteto od obvestila z dne 30.12.2019, to je 14. 1. 2020. Rok za odgovor na dopolnitev tožbe se je zato iztekel 22. 1. 2020.

10. Pritožnica je k pritožbi priložila pripravljalno vlogo z dne 22. 1. 2020 (B1), rekoč, da je tega dne z njo odgovorila na dopolnitev tožbe. Dokaza, da je to vlogo istega dne tudi oddala na sodišče (v elektronski obliki, po pošti priporočeno ali brzojavno ali pa je vlogo oddala neposredno na sodišču) pa ni predložila. Zgolj s tem, da jo je bila priložila k pritožbi, pa ni dokazala, da jo je bila 22. 1. 2020 (zadnji dan roka) tudi oddala na sodišče. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker pripravljalne vloge toženke z dne 22. 1. 2020 ni obravnavalo.

11. Glede na neprerekano dejansko stanje, kot je ugotovljeno v 2. točki te obrazložitve, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena podjemna pogodba (619. člen OZ) in pravilno odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati vtoževani znesek, ki predstavlja še neporavnani del tožničinega dolga.

12. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse odločilne pritožbene navedbe. Pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe torej ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

13. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. in III. točki izreka. Pritožbeno sodišče je štelo, da se je toženka na pravdne stroške pritožila le posledično.

O pritožbenih stroških

14. Pritožnica ni zahtevala povrnitve svojih pritožbenih stroškov, niti ni navedla, da bi ji bili sploh nastali. Zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Tožnica pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo zato, ker v tej skrajno enostavni zadevi odgovor na pritožbo ni bil potreben (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).