Appeal dismissed; first-instance court correctly awarded administrator compensation above minimum for insolvency proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the administrator's appeal, upholding the first-instance court's decision to award compensation of 915.00 EUR for additional tasks in the debt relief process. The administrator argued for a higher annual rate, claiming specific duties like objecting to debt forgiveness and monitoring a debtor working abroad warranted extra pay. The court found the first-instance judge properly assessed the actual scope of work, noting that while some tasks were routine, the awarded amount was already above the minimum and consistent with similar cases.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja; 47. člen ZFPPIPP: Sodišče mora upoštevati dejanski obseg upraviteljevega dela pri odmerjanju nadomestila, vendar višina nagrade ne sme preseči višin, ki so skladne z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
V konkretnem primeru je upravitelj izvedel nekatere dodatne aktivnosti, predvsem je vložil ugovor zoper odpust obveznosti, se udeležil naroka in nadzoroval dolžnika, ki je delal v tujini. Vendar je sodišče prve stopnje vse to že upoštevalo, kot je razvidno iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa, in tudi določilo nadomestilo, višje od minimalnega. Za še višje nadomestilo po oceni pritožbenega sodišča ni podlage.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo konkretne okoliščine primera, višina nadomestila pa je tudi skladna z nadomestili v primerljivih zadevah. Višje nadomestilo ne bi bilo v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ima upravitelj pravico do plačila nadomestila za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti za obdobje treh let od 21. 6. 2017 do 21. 6. 2020 v višini 750,00 EUR z 22 % DDV 165,00 EUR, skupno 915,00 EUR.
2. Upravitelj se zoper sklep pravočasno pritožuje in predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da mu glede na obseg opravljenega dela za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti za vsako leto odmeri nadomestilo v višini 450,00 EUR (namesto 250,00 EUR letno).
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tretji odstavek 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08 s spremembami, Pravilnik) določa, da se zaradi izvajanja dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja upravitelju prizna za vsako končano leto preizkusnega obdobja v skladu s 400. členom ZFPPIPP dodatno nadomestilo v znesku od 189,40 do 473,50 EUR. Pri odločanju o višini nadomestila sodišče upošteva dejanski obseg upraviteljevega dela.
5. V predlogu za odmero nadomestila je upravitelj navedel, da je nadziral dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti v času preizkusne dobe, opravljal številne poizvedbe pri ZZS in CSD, vlagal dodatne predloge za izdajo sklepa o izterjavi stalnih prejemkov, posredoval opomine, vložil ugovor zoper odpust obveznosti in se udeležil naroka, se dogovarjal z dolžnikom glede poplačila viška denarnih sredstev v stečajno maso na podlagi sklepa o izterjavi stalnih prejemkov zaradi dela v tujini, pripravil in izračunal prejemke, ko so bili izvzeti iz izterjave, preverjal pravilno izvrševanje sklepa o izterjavi stalnih prejemkov in preverjal višino mesečnih prilivov na račun iz naslova viška denarnih prejemkov iz dokumentov v nemškem jeziku. Sodišče prve stopnje predlogu upravitelja ni sledilo v celoti. Ocenilo je, da navedene upraviteljeve dejavnosti ne utemeljujejo odmere nadomestila v predlagani višini, so pa take narave, da upravitelju pripada nadomestilo, ki je višje od minimalnega. Upravitelj je namreč vložil ugovor zoper odpust obveznosti, se udeležil naroka in nadzoroval dolžnika, ki je delal v tujini.
6. Upravitelj v pritožbi ponavlja, katere aktivnosti je med preizkusnim obdobjem opravil, zaradi česar naj bi bil upravičen do višje nagrade. Vendar pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožbenimi navedbami. Upravitelj prezre, da večina navedenih opravil sodi med redna opravila, ki jih mora upravitelj opraviti v vsakem postopku odpusta obveznosti. V konkretnem primeru je upravitelj izvedel nekatere dodatne aktivnosti, predvsem je vložil ugovor zoper odpust obveznosti, se udeležil naroka in nadzoroval dolžnika, ki je delal v tujini. Vendar je sodišče prve stopnje vse to že upoštevalo, kot je razvidno iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa, in tudi določilo nadomestilo, višje od minimalnega. Za še višje nadomestilo po oceni pritožbenega sodišča ni podlage. V vlogi z dne 13. 1. 2020 je tudi upravitelj predvidel nadomestilo za nadzor v višini 750,00 EUR, zakaj je v predlogu z dne 1. 9. 2020 predlagal višjo nagrado, ni obrazložil. Po oceni pritožbenega sodišča je pri odločanju o višini nadomestila sodišče prve stopnje pravilno ocenilo dejanski obseg upraviteljevega dela. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pravilno povzelo vse upraviteljeve aktivnosti v postopku odpusta obveznosti in jih upoštevalo, zato ni utemeljen očitek, da je odmera nadomestila nepreverljiva. Sodišče prve stopnje je upoštevalo konkretne okoliščine primera, višina nadomestila pa je tudi skladna z nadomestili v primerljivih zadevah. Višje nadomestilo ne bi bilo v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP).
7. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).