Court allows creditor claims for administrative enforcement costs but rejects waste removal costs lacking enforcement titles.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court partially allowed the creditor's appeal against the first-instance ruling on the examination of claims. The creditor argued that claims for administrative enforcement costs and waste removal expenses should be treated as enforceable claims requiring a specific procedure. The court distinguished between these two types of claims, ruling that administrative enforcement costs constitute enforceable claims under the Insolvency Act, while waste removal costs do not because they stem from a public procurement process rather than an administrative decision made ex officio. Consequently, the creditor must pursue the administrative enforcement costs through a separate lawsuit, whereas the waste removal costs must be asserted directly in the insolvency proceedings.
Legislator headnote
AI generateds. 121(1) ZFPPIPP; s. 305(2) ZFPPIPP; s. 314(1) ZFPPIPP: Claims for administrative enforcement costs and fines decided by an organ ex officio are enforceable claims under s. 314(1) ZFPPIPP, whereas claims for waste removal costs arising from public procurement proceedings are not enforceable claims under s. 314(1) ZFPPIPP.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi upnika (p. d. 173) se ugodi in se izpodbijani sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 24. 2. 2020 v točki 2. izreka spremeni pri zap. št. 6, št. sodišča 7 tako, da mora v drugem postopku zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve uveljavljati upravitelj.
II. Pritožbi upnika (p. d. 172) se delno ugodi in se izpodbijani sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 24. 2. 2020:
- v 2. točki izreka spremeni pri zap. št. 22, št. sodišča 23, in sicer v delu, ki se nanaša na terjatev 1.984.428,64 EUR z obrestmi po temeljni obrestni meri od 16. 7. 2019 dalje tako, da mora v drugem postopku terjatev uveljavljati upravitelj;
v preostalem delu, to je v delu, ki se pri terjatvi zap. št. 22, št. sodišča 23 izpodbijani sklep nanaša na:
- terjatev 4.056.975,00 EUR z obrestmi po temeljni obrestni meri za čas od 16. 7. 2019 dalje;
- terjatev 1.168.718,76 EUR z obrestmi po temeljni obrestni meri od 16. 7. 2019 dalje in ločitveno pravico
pa se pritožba zavrne in se v tem delu izpodbijani potrdi.
[JEDRO]
Terjatev pravdnih stroškov, ki so bili upniku prisojeni v pravdnem postopku po tožbi dolžnika proti upniku (Republika Slovenija) zaradi plačila odškodnine na podlagi 26. člena Ustave, ni terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Pravilo iz drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP se uporablja tudi pri terjatvah iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Terjatev stroškov upravne izvršbe in glob, o katerih je organ odločal po uradni dolžnosti, kot izhaja iz priloženih izvršilnih naslovov, je terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Upravne odločbe MOP, ki jih upnik navaja, so izdane v postopku javnega naročanja izbiranja ponudnika za odstranitev odpadkov. Tako prijavljena terjatev predstavlja strošek odstranitve odpadkov in ni terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o preizkusu terjatev v izpodbijanem delu (delu 2. točke izreka) odločilo tako, da se na ustrezen postopek glede terjatve upnika v skupnem znesku 7. 210.122,40 EUR in za obstoj ločitvene pravice za terjatev v znesku 1.168.718,76 napoti upnika.
2. Upnik se je proti sklepu pritožil. V pritožbah uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.
3. Upraviteljica je na pritožbi odgovorila (p. d. 191) in predlagala njuno zavrnitev.
4. Upnik je prijavil več terjatev, v izpodbijanem delu gre za prijavi terjatev z dne 26. 8. 2019 (p. d. 20; pritožba na p. d. 173) in 3. 10. 2019 (p. d. 48; pritožba na p. d. 172).
O pritožbi p. d. 173
5. Ta pritožba se nanaša na prijavo terjatve p. d. 20, ki jo je sodišče preizkusilo v zap. št. 6., št. sodišča 7 končnega seznama, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. Upnik v pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na tožbo za ugotovitev obstoja ali neobstoja terjatve napotilo upnika, ker ima upnik za terjatev izvršilni naslov. Upraviteljica v odgovoru na to pritožbo ni konkretneje odgovorila, razen z navedbo (ki velja tudi za drugo pritožbo), da so glede te pritožbe uporabljivi členi 300 do 312 v zvezi s 313. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (da se navedba glede upravnih sporov nanaša na pritožbo p. d. 172, bo višje sodišče pojasnilo v nadaljevanju).
6. Upnik je prijavil terjatev stroškov sodnih postopkov (prvo in drugostopenjskega pravdnega postopka ter sledečega izvršilnega postopka) v znesku 66.998,14 EUR z obrestmi po temeljni obrestni meri od 16. 7. 2019. Višje sodišče je z vpogledom v priloge prijave ugotovilo, da gre za terjatev pravdnih stroškov, ki so bili upniku prisojeni v pravdnem postopku po tožbi dolžnika proti upniku zaradi plačila odškodnine na podlagi 26. člena Ustave. Takšna terjatev ni terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP. 1 Terjatev je izkazana z izvršilnimi naslovi – tj. sodbama pravdnega sodišča in sklepom izvršilnega sodišča. Terjatev je prerekala upraviteljica, zato mora na podlagi drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve upraviteljica. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialnopravno zmotna, zato je višje sodišče odločitev v tem delu spremenilo (1. točka izreka). Odločitev temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
O pritožbi p. d. 172
7. Ta pritožba se nanaša na prijavo terjatve p. d. 48, ki jo je sodišče preizkusilo v zap. št. 22., št. sodišča 23 končnega seznama, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic.
8. Upnik je prijavil naslednje terjatve:
- zavarovano terjatev 1.168.718,76 EUR z obrestmi po temeljni obrestni meri od 16. 7. 2019 dalje in ločitveno pravico na nepremičninah in premičninah (točki 1.1 in 1.2);
- navadno terjatev 1.984.428,64 EUR z obrestmi po temeljni obrestni meri od 16. 7. 2019 (točka 2.1);
- navadno terjatev 4.056.975,00 EUR z obrestmi po temeljni obrestni meri za čas od 16. 7. 2019 dalje (točka 2.2);
9. Terjatev 1.168.718,76 EUR je prerekala upraviteljica. Terjatev stroškov upravne izvršbe je izkazana z več izvršilnimi naslovi, tj. izvršljivimi odločbami MOP (naštete v točki 1.1 na strani 2/5 prijave terjatve in v prilogah 1 do 5). Upnik za to terjatev uveljavlja tudi ločitveno pravico na nepremičninah in premičninah, kot je navedeno v sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic (zap. št. 22, sod. št. 23). Iz izvršilnih naslovov izhaja, da gre za terjatve, ki so sicer terjatve iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP, ker pa so zavarovane s prerekano zastavno pravico, se na podlagi drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP na postopek za uveljavljanje pravice napoti upnika. 2 Pravilo iz drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP se uporablja tudi pri terjatvah iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP. Pritožnik sicer navaja, da bi moralo sodišče uporabiti pravilo iz 308. člena ZFPPIPP, vendar neutemeljeno. ZFPPIPP v 308. členu določa pravila postopka, če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslov. Vendar pa, kot izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev, upraviteljica ni prerekala le ločitvene pravice, kot to meni pritožnik, temveč tudi terjatev. Upraviteljica je namreč v celoti prerekala terjatev iz druge prijave (p. d. 48). Iz rednega poročila upraviteljice z dne 28. 4. 2020 tudi izhaja, da je Upravno sodišče v zadev II U 370/2016 odpravilo dva sklepa, ki sta tukaj predstavljala izvršilni naslov in zadevi vrnilo v ponovni postopek. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.
10. Terjatev 1.984.428,64 EUR je prerekala upraviteljica. Terjatev zajema terjatev stroškov upravne izvršbe in glob, o katerih je organ odločal po uradni dolžnosti, kot izhaja iz priloženih izvršilnih naslovov (priloge št. 6 do 13 k prijavi terjatve). Gre za terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP. Terjatev je prerekala upraviteljica, zato je na podlagi tretjega odstavka 314. člena ZFPPIPP na tožbo v upravnem sporu oziroma opravljati dejanja v že tekočem (upravnem ali po tožbi v upravnem sporu) postopku napotena upraviteljica. Višje sodišče je v tem delu odločitev spremenilo, kot izhaja iz prve alineje II. točke izreka. Odločitev v tem delu temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
11. Terjatev 4.056.975,00 EUR je prerekala upraviteljica. Višje sodišče je z vpogledom v prijavo terjatve p. d. 48 ugotovilo, da upnik zanjo nima izkazanega izvršilnega naslova. Dejansko gre za stroške, ki bodo upniku nastali z odstranitvijo odpadkov. Upravne odločbe MOP, ki jih upnik navaja, so izdane v postopku javnega naročanja. Tako prijavljena terjatev tudi ni terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna. Višje sodišče izrecno opozarja, da se je pri presoji sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic omejilo le na vprašanje, ali je terjatev prerekana, ali ima upnik za terjatev izkazan izvršilni naslov in glede na to odločilo, kdo je napoten na ustrezen postopek za uveljavljanje terjatve. Kakšna je sicer narava te terjatve, je višje sodišče opozorilo v sklepu Cst 81/2020 z dne 3. 3. 2020 (p. d. 182). Odločitev višjega sodišča v tem delu temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
1 Ta določa: „Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v stečajnem postopku prerekana terjatev za plačilo davkov ali prispevkov ali druga terjatev, o kateri pristojni državni organ odloča po uradni dolžnosti in ne na predlog ali zahtevo upnika, ki je imetnik te terjatve.“
2 Ta določa: „Če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu.“