Appeal dismissed; debtor bears costs for late objections as debt not fully performed at filing.

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanih delih III. in IV. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker dolžnikova obveznost v času vložitve obeh ugovorov po izteku roka še ni bila v celoti izpolnjena, upnik tako dolžniku stroškov ugovorov ni neutemeljeno povzročil. Zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da stroške obeh ugovorov po izteku roka krije dolžnik sam.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora po izteku roka z dne 20. 3. 2019 in z dne 9. 4. 2019 (I. točka izreka), ugovoru po izteku roka z dne 5. 8. 2019 je ugodilo in izvršbo ustavilo (II. točka izreka), odločilo, da mora dolžnik v 8 dneh povrniti upniku 119,33 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (III. točka izreka) in v presežku zavrnilo zahtevo upnika in dolžnika za povrnitev stroškov (IV. točka izreka).

2. Odločitve pod točkami I., III. in IV. izreka sklepa dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je v postopku izvršbe smiselno uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da bi sodišče moralo ugotavljati, v kolikšni meri je dolžnik svojo obveznost izpolnil že pred vložitvijo ugovora 20. 3. 2019 in v kolikšni meri so se vpogledi, izvedeni po tem datumu, nanašali na dovoljeni obseg vpogleda. Tega ni storilo, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izpostavlja, da je po vpogledu 8. 3. 2019 upnik nadaljeval z vpogledom v listine po 7. 12. 2016, za katere nima temelja v izvršilnem naslovu in torej nadaljnji vpogled presega dovoljeni vpogled, prav tako listine, ki so bile upniku vročene po 19. 3. 2019, niso zajete v okvir dovoljene izvršbe. Iz zapisnika vpogleda je razvidno, da je v pogodbo o zaposlitvi za S. B. (kot je to tudi primer ostalih pogodb) upnik vpogledal, kasneje pa mu je bila tudi izročena v kopiji, kot je razvidno iz potrdila z dne 12. 7. 2019. Glede utemeljenosti vpogledov po 8. 3. 2019 je sklep neobrazložen, zato gre za bistveno kršitev določb postopka. Ponovi ugovorno navedbo, da so bili za skrajšanje časa vpogleda tega dne podani utemeljeni razlogi in sodišču očita, da se do ugovornih navedb ni opredelilo. Sodišču očita tudi, da neutemeljeno zavrača ugovor glede zlorabe pravic s strani upnika in se v tem delu ne opredeli do vseh ugovornih navedb dolžnika, kot tudi ne do vprašanja, ali je upnik upravičen do prejema fotokopij vseh listin. Navaja, da vse opisano smiselno enako velja za ugovor po izteku roka 9. 4. 2019. Oba ugovora po izteku roka sta bila utemeljena in bi sodišče moralo izvršbo že takrat ustaviti. Sodišče posledično neutemeljeno vali dolžnost povračila nadaljnjih izvršilnih stroškov na dolžnika. Podredno predlaga, da bi sodišče vse stroške moralo naložiti v plačilo upniku na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ, saj gre za stroške, ki jih je upnik dolžniku s svojim ravnanjem neutemeljeno povzročil. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik pritožbenega odgovora ni podal.

4. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

5. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija II. točke izreka sklepa, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo kasnejšemu ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 5. 8. 2019 in izvršbo ustavilo, zato je odločitev o ustavitvi izvršbe pravnomočna. Vsled navedenega pa dolžnik po izpodbijanju I. točke izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje zavrnilo predhodna ugovora po izteku roka z dne 20. 3. 2019 in z dne 9. 4. 2019, ne izkazuje pravnega interesa. Pravni interes za pritožbo ima namreč le tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo sodišča druge stopnje lahko izboljšal. Glede na pravnomočno ustavitev izvršbe dolžnik s pritožbo ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja kot ga že ima, zato pravnega interesa za pritožbo zoper I. točko izreka sklepa nima. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zoper I. točko izreka sklepa zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena v zvezi s 346. členom in četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Dolžnik pa izkazuje pravni interes po izpodbijanju stroškovne odločitve v delu, v katerem je sodišče prve stopnje sklenilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora po izteku roka z dne 20. 3. 2019 in z dne 9. 4. 2019 in da mora upniku povrniti stroške odgovorov na ugovor. V šestem odstavku 38. člena ZIZ je določeno, da mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Za konkretni primer to pomeni, da bi bil dolžnik upravičen do povrnitve stroškov v primeru, če bi se izkazalo, da je upnik pri predlogu za izvršbo vztrajal še po tistem, ko je dolžnik že izpolnil svojo obveznost. Glede na to, da dolžnik v pritožbi sam navaja, da je upniku izročil kopijo pogodbe o zaposlitvi za S. B. 12. 7. 2019, je ugotoviti, da obveznosti iz izvršilnega naslova ob vložitvi obeh ugovorov po izteku roka še ni v celoti izpolnil. Ker torej dolžnikova obveznost v času vložitve obeh ugovorov po izteku roka še ni bila v celoti izpolnjena, upnik tako dolžniku stroškov ugovorov ni neutemeljeno povzročil. Zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da stroške obeh ugovorov po izteku roka krije dolžnik sam. Pravilno je ob obrazloženem presodilo tudi, da stroški odgovorov na ugovora predstavljajo potrebne izvršilne stroške, ki jih je dolžnik skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ dolžan povrniti upniku.

7. Dolžnik IV. točke izreka sklepa glede zavrnitve dela priglašenih stroškov glede kasnejšega ugovora po izteku roka z dne 5. 8. 2019 obrazloženo pritožbeno ne izpodbija. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uraden preizkus, ki pa ni pokazal kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

8. Po povedanem je bilo potrebno pritožbo zoper izpodbijane dele III. in IV. točke izreka sklepa zavrniti kot neutemeljeno in v teh delih potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), saj sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

9. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mu upnik pritožbenih stroškov ni neutemeljeno povzročil. Pritožbene stroške zato krije dolžnik sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).