Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 306/2020 ECLI:SI:VSCE:2020:I.IP.306.2020 AI generated

Appeal dismissed; debtor must pay assignee after knowing of assignment unless assignee consents to prior payment.

Case Number VSC Sklep I Ip 306/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the objection to enforcement. The debtor argued that having paid the child's legal representative, they should no longer owe money to the state fund, claiming the fund made an error in directing funds. The court ruled that once the debtor knew of the assignment of the child support claim to the fund, fulfilling the obligation to the original representative only extinguished the debt if the assignee consented. Since the debtor did not claim the assignee approved the prior payments, the obligation remained valid against the new creditor.

Legislator headnote

AI generated

280. člen OZ; 55. člen ZIZ: Upon knowledge of the assignment of a claim, a debtor's obligation to the original creditor ceases only if the assignee consents to the performance, otherwise the debtor must fulfill the obligation to the assignee.

Keywords

AI generated
assignment of claim child support enforcement subrogation of debt enforcement objection knowledge of assignment Obligations Act Enforcement Act

Cited Legislation

AI generated
280. člen Obligacijskega zakonika
55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
366. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
21.d člen Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnikova obveznost bi zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika.

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija to odločitev sodišča prve stopnje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da je sodišču podal vse dokaze o plačevanju preživnin po sklepu o izvršbi. Vse preživnine so bile nakazane na račun mame otroka, kot je določilo sodišče pri uskladitvi preživnine. Zato ne razume, zakaj bi moral še enkrat plačati preživnine upniku, katerega je obvestil o plačevanju preživnin materi otroka. Meni, da je upnik kot državna institucija nezakonito nakazoval denar neki osebi in kasneje ugotovil, da je narobe nakazoval, zdaj pa terja plačilo od dolžnika. Meni, da bi moral upnik pozvati prejemnika pomoči, da mu pošlje izpiske banke o prejetih preživninah, in ne terjati dolžnika v sodnem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti tistih, ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

5. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi sodne poravnave, ki sta jo zakonita zastopnica otroka in dolžnik sklenila 25. 2. 2008 v zadevi N 819/2007, v zvezi z odločbo upnika o priznanju pravice do nadomestila preživnine št. PS 00172/2011/004 z dne 30. 5. 2011 in obvestila o vstopu upnika v terjatev iz naslova preživninske obveznosti št. PS 00172/2011/5 z dne 14. 7. 2011. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upnik z navedenimi listinami izkazal, da je vstopil v razmerje do preživninskega zavezanca in sicer v položaj otroka kot upnika, skladno s tretjim odstavkom 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJSRS). Skladno z 21.d členom ZJSRS sklad pisno obvesti otrokovega zakonitega zastopnika o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, obvestilo sklada pa je skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišče prve stopnje, da je upnik 15. 7. 2011 obvestil dolžnika o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka kot upnika, dolžnik pa v ugovornem postopku ni zatrjeval, da tega obvestila ni prejel oziroma da o prehodu terjatve ni bil obveščen.

6. Z izplačilom nadomestila preživnine otroku je terjatev otroka do dolžnika po določbi prvega odstavka 28. člena ZJSRS prešla na sedanjega upnika (subrogacija). Dolžnik bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnil preživninskim upravičencem le do trenutka, ko ga je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Kot je že bilo pojasnjeno dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je upnik obvestil dolžnika o prehodu terjatve nanj in o prvem izplačilu nadomestila preživnine dne 15. 7. 2011. Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da bi dolžnikova obveznost zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (419. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril, pravno irelevantne. Ob obrazloženem dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi moral upnik prejemnika preživnin pozvati, da mu pošlje izpiske banke, ki bi izkazovali dolžnikovo plačilo preživnin zakoniti zastopnici otroka.

7. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik v ugovoru ni zatrjeval dejstev, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), zato je utemeljeno, na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ, zavrnilo ugovor dolžnika.

8. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.