Appeal dismissed; shortened liquidation voided due to unpaid employee debts despite shareholder guarantees.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Udeleženka B. B. sama nosi stroške registrskega postopka.

[JEDRO]

Če se v ugovornem postopku pred registrskim sodiščem izkaže, da družba v trenutku odločitve družbenikov na skupščini, da preneha po skrajšanem postopku, še ni imela poplačanih vseh obveznosti in urejenih vseh razmerij do delavcev, zaradi česar bi bili upniki lahko oškodovani, sklep o prenehanju po skrajšanem postopku registrsko sodišče razveljavi.

Kljub temu, da subjekt vpisa s pritožbo ni uspel, mu pritožbeno sodišče v tem postopku ni naložilo plačila stroškov, ki so nastali udeleženki postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče na ugovor upnice subjekta vpisa razveljavilo sklep skupščine družbe A., d. o. o., L., o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z dne 30. 6. 2020.

2. Subjekt vpisa se je zoper sklep pritožil. Navedel je, da ga izpodbija v celoti in sicer zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično nepravilno uporabljenega materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je upnica, ki je podala ugovor, odgovorila, da ni utemeljena in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo zavrne, pritožniku pa naloži, da ji povrne priglašene stroške tega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Subjekt vpisa je gospodarska družba, organizirana v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Predmet vpisa v sodni register je bil v konkretnem primeru sklep skupščine z dne 30. 6. 2020 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. V skladu z določbo 522. člena ZGD-1 se za postopek likvidacije in prenehanja d. o. o. po skrajšanem postopku smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v primeru prenehanja d. o. o. brez univerzalnega pravnega nasledstva praviloma treba izvesti postopek za dokončanje obstoječih pravnih razmerij med družbo in drugimi udeleženci pravnih razmerij z njo ter za razdelitev preostanka premoženja med družbeniki. Postopek, ki je temu namenjen, je likvidacijski postopek, v katerem se uredijo (likvidirajo) 1 vsa razmerja med družbo, upniki, delavci in drugimi osebami, s katerimi je bila družba v pravnih razmerjih v času od njene ustanovitve do odločitve družbenikov na skupščini družbe, da družba preneha.

7. Postopek prenehanja družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije pa je namenjen tistim družbam, ki imajo v trenutku odločitve družbenikov o prenehanju družbe, že poplačane vse obveznosti in že urejena vsa razmerja z delavci. V takih primerih zadostuje že izjava družbenikov, da jamčijo za obveznosti družbe in v kolikor zoper sklep družbenikov o prenehanju družbe po skrajšanem postopku nihče ne vloži ugovora, pride tudi do izbrisa družbe iz sodnega registra.

8. V obravnavanem primeru je vložila ugovor upnica/delavka, ki ga je sodišče prve stopnje presojalo in zaključilo, da je utemeljen. Če se v ugovornem postopku pred registrskim sodiščem izkaže, da družba v trenutku odločitve družbenikov na skupščini, da preneha po skrajšanem postopku, še ni imela poplačanih vseh obveznosti in urejenih vseh razmerij do delavcev, zaradi česar bi bili upniki lahko oškodovani, sklep o prenehanju po skrajšanem postopku registrsko sodišče razveljavi (drugi odstavek 428. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1), tako kot je to storilo tudi v konkretnem primeru. Na podlagi razveljavljenega sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku morajo nato organi družbe nadaljevati postopek redne likvidacije v skladu z določbami ZGD-1 (drugi odstavek 428. člena ZGD-1).

9. Kot je bilo že navedeno, je bil predmet vpisa v sodni register vpis sklepa skupščine z dne 30. 6. 2020. Isti sklep je tudi predmet odločitve v izpodbijanem sklepu. Zato pritožbeno sklicevanje na sklep skupščine o likvidaciji družbe, ki sta ga družbenika sprejela po njunih trditvah že 1. 6. 2020, ne more biti relevanten za odločitev v obravnavani registrski zadevi.

10. Registrsko sodišče je dejansko stanje v zvezi z izjavo družbenikov, da imajo urejena vsa razmerja z delavci, oprlo (med drugim tudi) na ugotovitev, da sta oba družbenika pred vložitvijo predloga vpisa sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (torej pred 30. 6. 2020) vedela, da družba nima poravnanih obveznosti do delavke B. B., saj ju je ta že 23. 6. 2020 obvestila, da ima terjatev iz naslova neplačanega dodatka za minulo delo od leta 2015 do avgusta 2017 v višini 967,41 EUR. Pritožnik trdi v pritožbi, da mu obveznosti glede tega dodatka delavka, ki je bila sicer pri njemu zaposlena od 1. 3. 2012 do 15. 7. 2020, do sedaj ni nikoli niti omenila. Vendar že iz njegove trditve o tem, do kdaj je delavki trajalo delovno razmerje, izhaja, da takrat, ko je bil sprejet sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, razmerja z delavci še niso bila urejena. Tudi iz pritožbenih navedb, da je družba upnici izplačala odpravnino v zakonsko določenem obsegu na njen račun 16. 7. 2020, prav tako izhaja, da ob sprejetju sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku družba znanih in priznanih obveznosti do upnice (še) ni imela poravnanih. Zato pritožnik neutemeljeno izpodbija dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

11. Pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi pritožniku, da je prvostopno sodišče pri presoji, da bi bila upnica oškodovana, če bi sodišče ugovor zavrnilo in družbo izbrisalo iz sodnega registra, sledilo "neresničnim, neizkazanim in neutemeljenim" navedbam upnice, čeprav je vedelo, da jih je podala zgolj iz razloga, da izpodbije sklep o prenehanju družbe, ker ji to ustreza za delovnopravni spor, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pd 644/2020. Registrsko sodišče je v razlogih sklepa ugotovilo, da je delavka 10. 7. 2020 zoper družbo vložila tožbo in se tudi za potrebe tega postopka opredelilo do njenih terjatev, kar po oceni pritožbenega sodišča zadostuje. Iz te opredelitve pa ne izhaja, da bi bilo iz tožbe (ki se nahaja med prilogami spisa) že na prvi pogled jasno, da bo v sporu na njeni podlagi tožeča stranka v celoti propadla. Prognozo v tej smeri pritožnik neutemeljeno pričakuje v registrski zadevi v konkretnem primeru tudi od pritožbenega sodišča.

12. Tudi ocena registrskega sodišča, da bi z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra in s tem s prenehanjem stranke delovnopravnega spora delavki kot tožeči stranki nastala škoda, se tako izkaže kot pravilna. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

13. Ker je registrsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

14. Kljub temu, da subjekt vpisa s pritožbo ni uspel, mu pritožbeno sodišče v tem postopku ni naložilo plačila stroškov, ki so nastali udeleženki postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.

1 Glej Prelič, Zabel, Ivanjko, Podgorelec, Kobal: Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 499, Prenehanje in likvidacija.