Private prosecution dismissed because no kinship relationship existed between plaintiff and defendant at the time of the crime.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the private prosecution filed by A. A. against B. B. for theft, ruling that the plaintiff lacked standing. The court found that while a kinship relationship once existed, it had legally terminated when the defendant's mother died in 2009, prior to the alleged crime. Consequently, the court held that no kinship relationship existed at the time of the offense, making the private prosecution inadmissible under the Criminal Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 277 of the Criminal Procedure Act; Article 437 of the Criminal Procedure Act: A private prosecutor must have a kinship relationship with the accused at the time of the crime; termination of such a relationship prior to the offense deprives the private individual of standing to initiate a private prosecution.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zasebnega tožilca A. A. se zavrne kot neutemeljena.
II. Zasebni tožilec mora plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.
[JEDRO]
Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec, saj z obdolženim ni niti v razmerju svaštva v prvem kolenu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zasebno tožbo zasebnega tožilca A. A. z dne 8. 2. 2020, vloženo zoper obdolženega B. B. zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi drugega odstavka 277. člena v zvezi s členom 437. Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrglo.
2. Zoper tak sklep se je pritožil zasebni tožilec, iz katerega pritožbe izhaja, da se zavzema za razveljavitev napadenega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da med zasebnim tožilcem A. A. in obdolženim B. B. ne gre za razmerje svaštva, zato zasebni tožilec za kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 ni upravičeni zasebni tožilec. V odnosu med zasebnim tožilcem in obdolžencem tako ne gre za bližnje razmerje, ki bi dovoljevalo vložitev zasebne tožbe zoper obdolženega po zasebnem tožilcu. Upravičeni tožilec je v obravnavani zadevi lahko samo državni tožilec.
5. Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec, saj z obdolženim ni niti v razmerju svaštva v prvem kolenu. Obdolženi je bil namreč v preteklosti poročen z obdolženčevo mamo C. C., ki je dne 11. 10. 2009 umrla, s čemer je prenehalo svaštveno razmerje med njima in tako v času izvršitve kaznivega dejanja to več ni obstajalo.
6. Iz navedenih razlogov in ker pritožnik zgoraj navedenih okoliščin niti ne oporeka, okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, pa ne morejo omajati odločitve sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče pritožbo zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (člen 402/III ZKP).
7. Zasebni tožilec mora plačati 30,00 EUR sodne takse, ki je bila odmerjena v skladu z Zakonom o sodni taksi in Taksni tarifi (člen 96/II v zvezi s členom 98/I ZKP).