Appeal dismissed; mutual set-off requires reciprocal claims between the same parties under OZ Art. 311.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Da bi lahko dolžnica pobotala terjatev mld. upnika z nasprotno terjatvijo, bi morala biti podana (med drugimi tudi) vzajemnost medsebojnih terjatev (311. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice z dne 23. 10. 2019 zoper sklep o izvršbi I 777/2019 z dne 11. 10. 2019.

2. Dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev postopka. Navaja, da je neizpodbitno dejstvo, da sta se starša mladoletnega upnika dogovorila, da sta preživnina, ki jo je mati dolžna plačevati za mld. upnika, in preživnina, ki jo je oče dolžan plačevati dolžnici, zneskovno enaki in da obe preživnini izhajata iz razveznega postopka. Neživljenjsko je stališče sodišča prve stopnje, da se ti dve preživnini ne moreta pobotati. Starša bi vsako leto imela vsak najmanj 24 EUR stroškov za pošiljanje preživnin drug drugemu. Sodišče bi lahko upoštevalo tudi teorijo realizacije, kajti, če je nek pravni posel realiziran in ni bil v škodo družbene skupnosti, lahko takšen pravni posel ostane v veljavi. Pravni posel je bil realiziran z ustnim in pisnim dogovorom, da se preživnini pobotata. Sodišče pa je tudi zmotno razsodilo v zvezi z zapadlimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upniku je priznalo zakonite zamudne obresti dlje, kot pa to določa triletni zastaralni rok za zamudne obresti. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.

5. Dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, ugovarja iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so navedeni v prvem odstavku 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Dolžnica je z ugovorom uveljavljala ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Ta ugovorni razlog je podan, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da ugovor prenehanja terjatve zaradi pobota ni utemeljen. Da bi lahko dolžnica pobotala terjatev mld. upnika z nasprotno terjatvijo, bi morala biti podana (med drugimi tudi) vzajemnost medsebojnih terjatev (311. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). 1 Vzajemnost pomeni, da mora biti prva stranka upnik druge, hkrati pa mora biti druga stranka upnik prve. Dolžnica pritožbeno ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je v ugovoru uveljavljala v pobot svojo (domnevno) terjatev, ki jo ima nasproti zakonitemu zastopniku mld. upnika in ne nasproti mld. upniku. Pogoj medsebojne vzajemnosti terjatev v konkretnem primeru tako ni izpolnjen, saj dolžnica v pobot ni uveljavljala terjatve, ki bi jo imela do mld. upnika, kar je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje, zato pobot že iz tega razloga ni utemeljen, posledično pa tudi ni podan ugovorni razlog prenehanja izterjevane terjatve zaradi pobota.

7. Dolžnica neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da sta se dolžnica in zakoniti zastopnik mld. upnika dogovorila, da se upnikova terjatev pobota z dolžničino terjatvijo do zakonitega zastopnik mld. upnika in da sta ta dogovor realizirala. Navedeno namreč za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni relevantno. Do pobota ne pride zaradi soglasja volj strank, ki so udeležene v pobotu, ampak pobot nastane z izjavo o pobotu, ki jo ena stranka izjavi drugi stranki (312. člen OZ), seveda ob pogoju, da so zanj izpolnjeni pogoji iz 311. člena OZ, ki pa v konkretnem primeru ob zgoraj obrazloženem niso.

8. Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je zmotno razsodilo v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, prav tako ni utemeljen. Dolžnica v ugovoru ni podala ugovora zastaranja zakonskih zamudnih obresti, zato sodišče prve stopnje teh navedb v izpodbijanem sklepu ni moglo upoštevati niti jih ne more upoštevati pritožbeno sodišče, saj dolžnica v pritožbi ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v ugovoru (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in 15. člen ZIZ).

9. Iz navedenih razlogov in ob upoštevanju, da pritožbeno ni sporna ugotovitev, da med dolžnico in zakonitim zastopnikom mld. upnika ni bil sklenjen dogovor o drugačni izpolnitvi dolžničine obveznosti plačila preživnine kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, ugovor dolžnice ni utemeljen, saj ni podan nobeden izmed ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ, ki izvršbo preprečujejo, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

10. Preostale pritožbene navedbe za ta pritožbeni preizkus niso relevantne, zato se sodišče druge stopnje do njih ne bo vsebinsko opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ob obrazloženem je pritožba neutemeljena in ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

1 Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo 311. člen OZ, ki določa splošne pogoje za pobot, in sicer, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli.