Appeal dismissed; first-instance court correctly rejected partial objection due to lack of evidence and late statute of limitations claim.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu I. točke izreka glede delne zavrnitve ugovora potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da ni predložil odločbe Preživninskega sklada Republike Hrvaške in navedel višine nadomestila preživnine ter da zato trditev, da je upnik prejel nadomestilo preživnine v višini 24.161,37 HRK, v tem postopku ni mogoče preizkusiti, saj se obdobje prejemanja nadomestila preživnine ne prekriva z obdobjem v tem postopku izterjevane preživnine.

Pritožbeno uveljavljanje ugovora zastaranja je nedopustno, saj niti iz izpodbijanega sklepa niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi dolžnik ugovor zastaranja uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker gre za objektivno novo dejstvo, ki ga časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne zajemajo, v pritožbenem postopku zato tak ugovor ni upošteven.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi I 576/2019 z dne 15. 7. 2019 razveljavilo za znesek, ki presega 9.052,41 EUR ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo, v preostalem pa je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen.

2. Zoper navedeno odločitev v zavrnilnem delu izreka se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, zavzetem v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ter v zvezi s tem zatrjuje, da v kolikor je del neplačane preživnine bil že izplačan s strani preživninskega sklada, je potrebno v tem delu omejiti izvršbo, saj v tem delu izterjuje preživninski sklad, na katerega je deloma prešla preživninska terjatev. Izpostavlja, da mora preživninski upravičenec za znesek, ki ustreza višini dodeljenega nadomestila, izvršbo umakniti, saj bi sicer izterjal več, kot mu je dolžnik dolžan in bi s tem tudi izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Zatrjuje, da je otrok po dopolnjeni polnoletnosti edini legitimen za izterjavo zapadle preživnine, zato se ne strinja z dejstvom, da upnika zastopa mati, saj je upnik star že 29 let. Opozarja, da bi izvršba morala biti zavrnjena v celoti zaradi zastaranja preživninskih zahtevkov. V zvezi s tem izpostavlja, da je upnik polnoletnost dopolnil 31. 8. 2011, da je takrat prenehala dolžnikova roditeljska pravica, da je upnik s šolanjem končal 27. 8. 2011 ter da je zastaralni rok za preživninske terjatve tri leta od zapadlosti vsake posamezne dajatve.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno izpodbijana je odločitev o delni zavrnitvi (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ), ki pa mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Omenjeno določilo je potrebno razumeti tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

6. Očitek nepravilnega zastopanja nasprotne stranke je neutemeljen že zato, ker se na to kršitev lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel te zakonske ureditve (11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) varstvo nepravilno zastopanih. Skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi pritožbeno sodišče na obstoj in pravilnost pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ne pazi po uradni dolžnosti.

7. V predmetni zadevi zoper dolžnika teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova, pri čemer je dovolitev izvršbe s sklepom z dne 15. 7. 2019 dolžnik med drugim izpodbijal z ugovornimi trditvami, da je upnik za obdobje od 1. 5. 2007 do 31. 7. 2010 prejemal tudi plačilo preživnine s strani Preživninskega sklada Republike Hrvaške. Glede na takšne ugovorne trditve ter spisovne podatke, iz katerih izhaja, da izvršba v predmetni zadevi teče za plačilo preživnine v obdobju od marca 2006 do januarja 2009, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi pomanjkanja trditvene podlage kot tudi dokaznih predlogov ugovor v tem delu neobrazložen. Sodišče prve stopnje je namreč dolžniku pravilno pojasnilo, da ni predložil odločbe Preživninskega sklada Republike Hrvaške in navedel višine nadomestila preživnine ter da zato trditev, da je upnik prejel nadomestilo preživnine v višini 24.161,37 HRK, v tem postopku ni mogoče preizkusiti, saj se obdobje prejemanja nadomestila preživnine ne prekriva z obdobjem v tem postopku izterjevane preživnine.

8. Pritožbeno uveljavljanje ugovora zastaranja je nedopustno, saj niti iz izpodbijanega sklepa niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi dolžnik ugovor zastaranja uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker gre za objektivno novo dejstvo, ki ga časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne zajemajo, v pritožbenem postopku zato tak ugovor ni upošteven (tretji odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbo dolžnika, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi ob preizkusu izpodbijanega dela odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), ni zasledilo kakšnih kršitev oz. nepravilnosti.