Appeal dismissed; creditor's appeal against enforcement objection rejected due to lack of evidence in summary proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celju dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's decision to vacate an enforcement order based on a summary enforcement procedure. The debtor raised an objection claiming ignorance of the debt and requested the creditor to prove the claim's legal basis and amount, shifting the burden of proof to the creditor. The court ruled that while the debtor's objection was substantiated by alleging facts, the summary enforcement procedure is not designed for proving such negative facts, which must be done in regular litigation. Consequently, the appeal was rejected as unfounded, and the first-instance decision was confirmed.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), drugi odstavek 61. člena; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen: In summary enforcement proceedings based on a certificate of authenticity, objections regarding the existence of a debt cannot be substantiated by the debtor; the burden of proof for the debt remains with the creditor, and such disputes must be resolved in regular litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V ugovornih trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 16. 1. 2020 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da dolžnik ni obrazložil ugovora, saj ni navajal dejstev niti predlagal dokazov, s katerimi bi osporaval izterjevani terjatvi upnika.
3. Dolžnik je po pooblaščenki odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je v ugovoru navedel, da mu terjatev ni poznana in pozval upnika, da pojasni terjatev, njeno pravno osnovo in višino, saj s strani upnika ni prejel opomina za plačilo zneska. Zaradi podane izjave nevednosti je ugovor dolžnika potrebno šteti za obrazloženega, posledično je odločitev sodišča pravilna in zakonita.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je presojalo samo obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva 1 . Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov 2 . Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
6. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da mu terjatev upnika ni znana, da vlaga ugovor zaradi vseh ugovornih razlogov po ZIZ, da naj sodišče pozove upnika, da pojasni terjatev, pravno osnovo in višino. V teh trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika 3 . Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Uvodne pritožbene navedbe upnika so bile namenjene ravno dokazovanju terjatve v pravdi, ki sledi po uradni dolžnosti po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
7. V pravdnem postopku bo sodišče tudi odločilo o delnem umiku predloga za izvršbo za plačani znesek.
8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
10. Tudi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek, saj z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999.
2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.
3 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14.