Appeal dismissed due to lack of legal interest as the decision favored the appellant.

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Za odločitev o pritožbi je ključno to, da ni podan tožnikov pravni interes za vložitev pritožbe, saj je tožniku izpodbijana odločitev v korist. Zato se pritožba na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo na podlagi pripoznave ugodilo 1. točki tožbenega zahtevka, da se ugotovi, da je tožnik še nadalje v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu delavec v proizvodnji II za polni delovni čas za nedoločen čas od 1. 4. 2020 dalje.

2. Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče napačno odločilo le o delu tožbenega zahtevka, namesto o vseh točkah tožbenega zahtevka, saj je s tem, ko je odločilo o prvi točki tožbenega zahtevka, nakazalo tudi že odločitev o preostalem delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša npr. na vprašanje reintegracije. Ker so bili vsi deli zahtevka zreli za odločitev, je sodišče napačno uporabilo 314. člen ZPP, ki določa pogoje za izdajo delne sodbe. Po 316. členu ZPP niti ni možna izdaja zgolj delne sodbe na podlagi pripoznave. Glede navedenega uveljavlja torej kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker pa meni, da je obrazložitev sodbe pomanjkljiva ter protispisna, uveljavlja še bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.

5. Pritožba napačno navaja, da izdaja delne sodbe na podlagi pripoznave ni možna. Iz prvega odstavka 314. člena ZPP jasno izhaja, da lahko sodišče, če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo, glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka izda delno sodbo. Prvi odstavek 316. člena ZPP določa, da če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave). Pritožba sama navaja, da je tožena stranka pripoznala prvo tožbo njenega tožbenega zahtevka. To je bistvena okoliščina, zaradi katere je sodišče prve stopnje v skladu s 314. in 316. členom ZPP pravilno izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, kar je tudi ustrezno obrazložilo, tako da ni utemeljen niti očitek neobrazloženosti (po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) in tudi ne očitek protispisnosti (po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

6. Predvsem pa je za odločitev o pritožbi ključno to, da ni podan tožnikov pravni interes za vložitev pritožbe, saj je tožniku izpodbijana odločitev v korist. Zato se pritožba na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP zavrže.

7. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).