Appeal dismissed; plaintiff withdrawing lawsuit without defendant fulfilling claim still bears all legal costs.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against a ruling ordering them to pay the defendant's legal costs. Although the plaintiff withdrew the lawsuit immediately after receiving payment from the defendant, the court held that the withdrawal was not caused by the defendant fulfilling the claim. Consequently, the general rule applies that a withdrawing plaintiff must bear all legal costs unless the withdrawal follows the defendant's performance of the claim.
Legislator headnote
AI generated158. člen ZPP; 154., 155. in 165. člen ZPP: A plaintiff who withdraws a lawsuit must pay the opponent's legal costs unless the withdrawal is a direct consequence of the defendant fulfilling the claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Določilo 158. člena ZPP pa pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi glede toženke v delu, s katerim ji je bilo naloženo, naj poravna skupaj z dolžnikom S. M. v predlogu navedeno terjatev in v delu s katerim je sodišče odmerilo stroške upnika (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki 428,32 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo še, da v korist proračuna RS povrne pravdne stroške tožene stranke v znesku 7,47 EUR (III. točka izreka).
2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je sodišče priznalo toženi stranki vse priglašene stroške in stroške nekritično ocenilo. Poleg tega je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je prejela plačilo dolga, ki ga je bila dolžna povrniti tožena stranka solidarno s S. M. Postopek je nastal kot posledica ugovora toženke in ne zato, ker ne bi bila toženka ničesar dolžna. Sodišče toženi stranki ne bi smelo priznati stroškov, saj so ti nastali zaradi krivde in pobude tožene stranke, ki je sedaj še nagrajena s plačilom stroškov.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae) 1 .
6. Določilo 158. člena ZPP pa pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo 2 . Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.
7. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni umaknila tožbe, ker bi tožena stranka izpolnila zahtevek. Sporočila je le, da je dolg poravnan. Ker je tožeča stranka sprožila izvršilni postopek zoper toženko in S. M. solidarno, obstaja možnost, da bi lahko dolg poravnal tudi S. M., kar je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče (primerjaj 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).
8. Ker umik tožbe ni posledica toženkine izpolnitve zahtevka, v obravnavanem primeru ne gre za izjemo od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je naložilo stroške tožene stranke v plačilo tožeči stranki. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi stroškovne odločitve konkretizirano obrazložilo katere stroške in v kakšni višini je priznalo, tožeča stranka pa v pritožbi zgolj posplošeno navaja, da so stroški nekritično ocenjeni. Taka pritožbena graja specificirane stroškovne obrazložitve prvostopenjskega sodišča ne more izpodbiti.
9. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani (stroškovni) sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).
10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi zadeve, zato krijeta sami svoje pritožbene stroške (154., 155 in 165. člen ZPP).
1 Primerjaj Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Druga knjiga, stran 29.
2 Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Druga knjiga, stran 46.