Administrative court allows appeal against free legal aid denial due to lack of hearing on property facts.

Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1314/2019 z dne 15. 10. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Tožena stranka je na podlagi pridobljenih podatkov Geodetske uprave RS in zemljiške knjige ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila v ugotovitvenem postopku in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnica se je o njih lahko izjasnila šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Tožnici bi moralo biti omogočeno, da poda izjavo o pridobljenih podatkih v zvezi z lastništvom in vrednostjo nepremičnin, ki so vplivale na zavrnitev njene prošnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v tej zadevi sodišče že odločilo s sklepom opr. št. Bpp 207/2019 z dne 1. 4. 2019, in sicer je zavrglo prošnjo tožnice, po vloženi tožbi pa je Upravno sodišče Republike Slovenije zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovnem postopku je tožena stranka ugotovila, da ima tožnica premoženje, ki se v skladu z določilom 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi z 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP in ki presega višino 48. osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar utemeljuje zavrnitev prošnje tožnice za dodelitev BPP.

2. Organ za BPP je na podlagi podatkov Geodetske uprave RS in zemljiške knjige ter v skladu z navedbami tožnice ugotovil, da je tožnica do 1/4 lastnica nepremičnine št. 291/17 k.o. ..., kar v naravi predstavlja pozidano zemljišče, katerega vrednost je ob uporabi pospešene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja na 219,00 EUR. Tožnica je do 1/2 lastnica stanovanja v stavbi št. ... stoječi na parc. št. 291/10 k.o...., v kateri živi in katere vrednost ne presega višine 120.000,00 EUR. Nadalje je tožnica lastnica do 1/4 stavbe 299 k.o.... kar v naravi predstavlja prodajalno in katere vrednost je v uporabi pospešene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja 99.454,00 EUR. Tožena stranka je odločila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožnica je vložila laično tožbo v upravnem sporu, saj meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in je izdana v nasprotju s predpisi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi podatkov geodetske uprave in zemljiške knjige ugotovila lastništvo nepremičnin tožnice. Tožnica s takšnim dokazom ne razpolaga in prosi toženo stranko, da priloži omenjene dokaze sodišču oz. tožeči stranki. Tožnica predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izvedla ugotovitveni postopek, vpogledala v podatke Geodetske uprave RS in zemljiško knjigo glede lastništva nepremičnin. Tožnica ni vložila obrazca "prošnja za dodelitev BPP", temveč je sporočila posebne podatke ter v celoti soglašala z opravo poizvedb in s tem pridobitve podatkov iz uradnih evidenc. Tožena stranka je zato izvedla ugotovitveni postopek ter ugotovila, da ima tožnica premoženje, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Hkrati pa je tožnica tudi soglašala s pridobivanjem podatkov iz javnih evidenc, prav tako pa tudi sama ni v ničemer izkazala trditev v tožbi, da ni lastnica nepremičnin, zaradi katerih je bila zavrnjena njena prošnja za dodelitev BPP.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta prošnjo tožnice, da se ji dodeli BPP, kot neutemeljeno zavrnila.

7. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Tožena stranka je na podlagi pridobljenih podatkov Geodetske uprave RS in zemljiške knjige ter prošnje tožnice odločila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Pri tem tožnici v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila v ugotovitvenem postopku in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnica se je o njih lahko izjasnila šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je tožena stranka po prejemu prošnje tožnice pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov z vpogledom vanje ter na njihovi podlagi odločila o prošnji. V obravnavani zadevi je torej tožena stranka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoji za njegovo vodenje kot to določa 144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) niso bili izpolnjeni. Tožena stranka bi morala tožnici omogočiti, da poda izjavo o pridobljenih podatkih v zvezi z lastništvom in vrednostjo nepremičnin, ki so vplivale na zavrnitev njene prošnje za dodelitev BPP oziroma ji omogočiti dokazovanje drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka. Tožnici s tem tudi ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin v skladu z določilom 17. člena ZUPJS in 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP.

9. V tem smislu bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku tožnici predložiti dokazne listine glede lastništva in vrednosti nepremičnin, na podlagi katerih je tožena stranka utemeljevala zavrnitev prošnje tožnice za BPP.

10. Sodišče je ugotovilo, da bi omenjena procesna kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih, je posledično tudi dejansko stanje o pomembnih okoliščinah v zvezi s premoženjem tožnice ostalo nepopolno ugotovljeno (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

11. Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj ta skladno s stališčem sodišča, ki zadeva postopek in pravilno uporabo materialnega prava, o zadevi ponovno odloči (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Sodišče je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.