Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 98/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.98.2020 AI generated

Appeal dismissed; court upheld lower court's decision to refer heir to arbitration based on more probable rights.

Case Number VSL Sklep I Cp 98/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance court's decision to refer the heir to arbitration. The heir argued that the agreement to dissolve joint property was a sham concealing a gift, claiming she could not prove non-payment of the sum. The court ruled that the agreement's substantive content, not its title, indicated a valid transaction, making the heir's claim less probable. Consequently, the court affirmed the referral to arbitration where the heir bears the burden of proving the agreement's invalidity.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o dedovanju 1. odst. 213. člena; Zakon o pravdnem postopku 365. člen 2. točka: When rights are mutually exclusive, the court refers the party with the less probable right to arbitration, assessing probability based on available evidence and the substantive content of legal acts.

Keywords

AI generated
Zakon o dedovanju manj verjetna pravica navidezna pogodba darilo v zakonu pritožba zavrnjena obremenitev s dokazovanjem razdružitve skupnega premoženja

Cited Legislation

AI generated
1. odst. 213. člena Zakona o dedovanju
Konkretneje, zaradi vprašanja, katera pravica je bolj ali manj verjetna, saj po 1. odst. 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
365. člen 2. točka Zakona o dedovanju
163. člen Zakona o dedovanju
3. točka 2. odst. 210. člen Zakona o dedovanju
1. odst. 174. člen Zakona o dedovanju
2. tč. 365. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zapuščinsko sodišče je pravilno presodilo, da je manj verjetna pravica pritožnika, ki odreka pomen obstoječemu in veljavnemu pravnemu poslu (Pogodbi o razdružitvi skupnega premoženja), kakršen izhaja iz njene vsebine, ne le naslova.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek po pokojni in dediča, ki uveljavlja nujni delež, napotilo na pravdo, da zoper K. K. vloži tožbo za ugotovitev, da je pogodba o razdružitvi solastnega premoženja navidezna in prikriva darilo.

2. Zoper sklep se je pritožil na pravdo napoteni dedič, nominalno iz vseh razlogov in s predlogom za njegovo spremembo oz. razveljavitev. Meni, da bi morala biti na pravdo napotena K. K., ki je z zapustnico 19. 9. 1991 sklenila pogodbo z naslovom „Pogodba o razdružitvi skupnega premoženja“, s katero se ji je za 1/2 solastnih nepremičnin zavezala plačati 110.000,00 EUR. Pritožnik trdi, da tega denarja ni nikoli plačala, kar pa je negativno dejstvo, ki ga sam ne more dokazati, zato je breme nasprotnega na K. K.

3. Dedinja K. K. na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kljub temu, da pritožnik izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov, ga vsebinsko izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Konkretneje, zaradi vprašanja, katera pravica je bolj ali manj verjetna, saj po 1. odst. 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

6. Konkretnih meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, 1. odst. 213. čl. ZD ne vsebuje, zato je odločitev odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera. Zapuščinsko sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je manj verjetna pravica pritožnika, ki odreka pomen obstoječemu in veljavnemu pravnemu poslu (Pogodbi o razdružitvi skupnega premoženja), kakršen izhaja iz njene vsebine, ne le naslova.

7. Ne drži očitek pritožnika, da negativnega dejstva (ne-izročitve denarja oziroma ne-obstoja darila) ne more dokazati. V pravdi, na katero je napoten, bo morala oblikovati ustrezen zahtevek, pri tem pa navesti ustrezna dejstva, od katerih bo odvisno dokazno breme. V splošnem že drži, da se negativnega dejstva na more dokazovati. Vendar pa pritožnik trdi nekaj pozitivnega, trdi namreč, da gre za navidezno pogodbo, ki prikriva darilo. Osnovno trditveno breme, zakaj naj bi bilo tako, je na njem, sam pa za zdaj ni ponudil nič več od gole trditve, da denarno nadomestilo po sporni pogodbi ni bilo plačano.

8. Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da na pravdo napoti zakonitega dediča, ki mora dokazati sporna dejanska in pravna vprašanja v zvezi z velikostjo oz. prikrajšanjem svojega (nujnega) dednega deleža (3. točka 2. odst. 210. čl. ZD), se tako izkaže za pravilno. Pri pravicah, ki se medsebojno izključujejo, oceni zapuščinsko sodišče, pravica katerega dediča se zdi manj verjetna, na podlagi tistih podatkov (navedb), s katerimi razpolaga.

9. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zakonitega dediča zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

10. Stroške pritožbenega postopka mora nositi pritožnik sam (1. odst. 174. čl. ZD).