Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 650/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.650.2020 AI generated

Appeal dismissed; appellate court upheld partial revocation of cost order based on success in litigation against one defendant.

Case Number VSL Sklep I Cp 650/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a partial revocation of a cost order issued by the first-instance court. The appellant argued that the appellate decision rendered the cost ruling non-final, while the respondent claimed the decision altered the final judgment. The court ruled that because the appellant partially succeeded against one defendant but failed against the other, the cost order remained valid for the respondent, who is entitled only to half the joint costs.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 161. člen ZPP; sodna praksa analogno uporablja določbo tudi v primerih sosporništva na pasivni strani, kadar tožeča stranka proti enemu tožencu uspe, proti drugemu pa ne, kar pomeni, da je stroškovna odločitev v delu, ki se nanaša na toženca, proti kateremu je tožnik uspel, razveljavljiva, medtem ko ostaja v veljavi za drugega toženca.

Keywords

AI generated
procedural appeal cost order revocation partial success joint liability finality of judgment ZPP 161. člen litigation costs

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL I Cp 1816/2016
1 Primerjaj odločbi VSL I Cp 1816/2016, VSL II Cp 894/2000.
VSL II Cp 894/2000
1 Primerjaj odločbi VSL I Cp 1816/2016, VSL II Cp 894/2000.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločitve o stroških postopka je sporno, ali in v kakšnem delu je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo poseglo v stroškovno odločitev prvostopne sodbe glede stroškov, ki jih je tožnik tožencema dolžan povrniti.

Po določilu prvega odstavka 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani, kadar tožeča stranka proti enemu tožencu uspe, proti drugemu pa ne. S tem ko je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev zaradi soodvisnosti od uspeha v glavni stvari razveljavilo v delu, ki se nanaša na prvega toženca, je ostala v veljavi stroškovna odločitev zoper drugo toženko, ki pa je kot upnica upravičena le do polovice dosojenih skupnih stroškov obeh tožencev. Njeno nasprotno stališče, da je sodišče spremenilo prvostopno odločitev, tako da je postala edina upravičenka do celotnega zneska stroškov, ki se je nanašal na oba toženca, v sklepu sodišča druge stopnje nima podlage.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti III. točke izreka odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 212/2017-I s 5. 11. 2018, ki se nanaša na stroške postopka, v delu, ki presega 3.859,63 EUR. V preostalem delu je predlog tožnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zavrnilo.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo tožnik in druga toženka.

3. Tožnik v pritožbi izpostavlja, da je Višje sodišče v Ljubljani delno ugodilo njegovi pritožbi in postopek vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Šele po končanem postopku bo znano, kakšen bo uspeh strank v pravdi in kolikšna bo obveznost iz naslova pravdnih stroškov. Ker sodišče prve stopnje stroškov ni ločeno odmerjalo za prvo in drugo toženo stranko, odločba niti glede zneska 3.859,63 EUR ne more postati pravnomočna.

4. Druga toženka uvodoma opozarja, da ji sodišče predloga tožnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ni vročilo v odgovor, s tem pa je kršilo načelo kontradiktornosti. Meni, da je izrek o stroških glede njene terjatve postal pravnomočen tako po temelju kot po višini. Izrek o stroških je bil spremenjen in se po intervenciji sodišča glasi le še v korist druge toženke in ne obeh strank. Izpodbijani sklep posega v pravnomočno odločitev in jo vsebinsko spreminja.

5. Druga toženka je odgovorila na pritožbo tožnika in predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od tožencev solidarno zahteval plačilo denarne terjatve. Posledično je v III. točki izreka sodbe tožniku naložilo, da je tožencema dolžan povrniti 7.719,26 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Te stroške sta toženca priglasila skupno, upoštevajoč povišanje odvetniških stroškov, ki ga tarifa priznava za zastopanje dveh strank.

8. Višje sodišče v Ljubljani je na pritožbo tožnika odločbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo glede obveznosti prvega toženca v višini 127.200,28 EUR in glede stroškov postopka, v preostalem delu pa je pritožbo tožnika glede zavrnjenega in nerazveljavljenega dela terjatve do prvega toženca in glede druge toženke v celoti zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

9. V postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločitve o stroških postopka je sporno, ali in v kakšnem delu je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo poseglo v stroškovno odločitev prvostopne sodbe glede stroškov, ki jih je tožnik tožencema dolžan povrniti.

10. Odločitev o stroških postopka je odvisna od uspeha strank v postopku. Tožnik je v pritožbenem postopku delno uspel glede terjatve do prvega toženca, propadel pa je v razmerju do druge toženke, glede katere je pritožbeno sodišče v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, in sicer tudi v stroškovnem delu, ki se nanjo nanaša. To je razvidno tako iz izreka odločbe kot iz obrazložitve, kjer sodišče jasno navede, da je razveljavilo prvostopno odločitev le proti prvemu tožencu, v delu, ki se nanaša na neizplačani dobiček od leta 2012 do 2016 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in posledično glede stroškov postopka (18. točka obrazložitve). Pritožbene navedbe tožnika, da odločitev o stroških postopka glede druge toženke ni postala pravnomočna, so tako neutemeljene.

11. Po določilu prvega odstavka 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani 1 , kadar tožeča stranka proti enemu tožencu uspe, proti drugemu pa ne. S tem ko je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev zaradi soodvisnosti od uspeha v glavni stvari razveljavilo v delu, ki se nanaša na prvega toženca, je ostala v veljavi stroškovna odločitev zoper drugo toženko, ki pa je kot upnica upravičena le do polovice dosojenih skupnih stroškov obeh tožencev. Njeno nasprotno stališče, da je sodišče spremenilo prvostopno odločitev, tako da je postala edina upravičenka do celotnega zneska stroškov, ki se je nanašal na oba toženca, v sklepu sodišča druge stopnje nima podlage.

12. Čeprav sodišče prve stopnje tožnikovega predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni predhodno vročalo drugi toženki, se je ta do njega lahko vsebinsko opredelila v pritožbenem postopku. Ker v pritožbi ne pojasni, v čem bi bil njen položaj drugačen in ugodnejši, če bi svoje stališče do pravnih vprašanj predstavila že pred izdajo izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za kršitev, ki bi terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

13. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena in 155. členu ZPP. Stranki, ki s pritožbama nista uspeli, svoje pritožbene stroške krijeta sami, prav tako tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta vsebinsko ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča.

1 Primerjaj odločbi VSL I Cp 1816/2016, VSL II Cp 894/2000.