Supreme Court allows review regarding service by fiction and right to participation in proceedings.

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče pravilno uporabilo določbe o fikciji vročitve ter ali je kršilo toženčevo pravico do sodelovanja v postopku?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče pravilno uporabilo določbe o fikciji vročitve ter ali je kršilo toženčevo pravico do sodelovanja v postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 43.629,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2018 dalje. V drugi in tretji točki obrazložitve sodbe je sodišče pojasnilo, kako je potekal postopek vročanja tožbe tožencu v odgovor in katero pravo je bilo treba pri tem uporabiti. Upoštevaje vročilnico in 141. člen Zakona o parničnom postupku, veljavnega v Republiki Srbiji, je bilo obvestilo o prispeli pošiljki toženi stranki puščeno na vratih stanovanja 18. 9. 2018, 30 dnevni rok pa je iztekel z 18. 10. 2018. Sodišče je zaključilo, da je rok za odgovor na tožbo iztekel 19. 11. 2018.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Senat pritožbenega sodišča je na seji senata 8. 1. 2020 odločil, da bo o pritožbi sodnica poročevalka odločila kot sodnica posameznica skladno s petim odstavkom 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagatelj je v pritožbi izpodbijal pravilnost vročitve s fikcijo, ker na naslovu, kjer ima formalno registrirano stalno prebivališče, dejansko ne biva in se na tem naslovu ne nahaja. Sodišče druge stopnje je zato razpisalo obravnavo in izvedlo v pritožbi predlagane dokaze. Odločilo je, da predlagatelj ni uspel dokazati, da se na naslovu, ki izhaja iz vročilnice, v kritičnem obdobju dejansko ni nahajal. Pritožbeno sodišče je zaključilo, da predlagatelj pisanja ni dvignil po svoji krivdi in zato zavrnilo pritožbeni očitek, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Posledično je zavrnilo tudi navedbo, da ni imel možnosti podati ustreznih ugovorov, ker so listine (vročilnice) v tujem jeziku. Odločilo je, da je bila vročitev opravljena skladno s 141. členom Zakona o parničnom postupku, veljavnega v Republiki Srbiji, ki se uporabi po 12. členu Zakona o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (BRSPP).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) pravilne uporabe določb o fikciji vročitve ter kršitve pravice do sodelovanja v postopku; 2) Ali morajo biti v povezavi s pravico do izjave v postopku v sodnem postopku v slovenski jezik prevedene vse listine, vključno v vročilnicami in spremljajočimi listinami, ki jih sodišče uporabi pri svoji odločitvi in nanje opre svojo obrazložitev; ali je bila vročitev opravljena pravilno in skladno s srbskim zakonom?; in 3) kršitve 8. člena Zakona o pravdnem postopku, kršitev 8. in 14. točke iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitve razpravnega načela in načela materialnoprocesnega vodstva, ki so povezane s pravico do poštenega sojenja in enakega varstva pravic.

Predlagatelj se v predlogu za dopustitev revizije sklicuje na odločbo US RS U-I-279/08, odločbo VS RS II Ips 72/2002, ter odločbi višjih sodišč (VSL) I Cp 598/2017 in I Cpg 89/2015 in kot že v pritožbi navaja, da fikcija vročitve ni mogoča na naslovu, kjer se tožena stranka dejansko ne nahaja. Opozarja, da tožnica ni predložila nobenega dokaza, da je toženec dejansko živel na naslovu ... v Beogradu. Nasprotuje temu, da je o njegovi temeljni pravici do sodelovanja v postopku odločala sodnica posameznica. Meni, da se brez dopustitve revizije sporna vprašanja o pravilnosti vročitve ne bi obravnavala na dveh stopnjah, kar je temelj ustavne pravice do pritožbe. Opozarja, da je v drugem postopku (ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani) P 2515/2017 sodišče ugotovilo ravno nasprotno, to je, da toženec jeseni 2018 ni živel v Beogradu in je zato njegov prepozen odgovor na tožbo upoštevalo. Meni, da je višje sodišče pri oceni dokazov kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP. Navedlo je, da predlagatelj v svojih izpovedbah ni bil verodostojen, da njegova izpoved ni bila prepričljiva in jasna. Sodišče ni napravilo skrbne dokazne ocene, dele njegove izpovedi je izpustilo z namenom, da bi jo prikazalo kot nejasno. Prav tako njegova izpoved ni v nasprotju s pritožbenimi navedbami. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani sodbi zapisalo, da predlagatelj pisanja ni dvignil po svoji krivdi, pri čemer predlagatelj izpostavlja, da glede očitka krivde v sodbi ni konkretnih razlogov in sodbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje navaja, da je že v pritožbi opozoril, da so vročilnice oziroma podatki o vročitvah v tujem jeziku, zaradi česar se njegov pooblaščenec o tem ni mogel izjasniti. Predlagatelj trdi, da se zaradi neprevedenih vročilnic in spremljajočih listin, ki naj bi dokazovale okoliščine fikcije vročitve, ni mogel izjaviti o odločilnih listinah, ki so v spisu in se je sodišče pri svoji odločitvi na njih oprlo. Zato uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).