Supreme Court allows review regarding admissibility of new evidence introduced after first hearing in Slovenian civil procedure.

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili 362. člen Zakona o pravdnem postopku in 22. člen Ustave RS, s tem, ko sta v okoliščinah konkretnega primera dopustili nova dejstva in izvedbo novih dokazov, ki so bila navedena in predlagana po prvem naroku za glavno obravnavo (gre za dejstva in dokaze, predlagane v četrti pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 29. 10. 2019 in z dne 8. 11. 2019) in na rezultat tako izvedenih dokazov oprli končno odločitev v tej zadevi?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili 362. člen ZPP in 22. člen Ustave RS, s tem, ko sta v okoliščinah konkretnega primera dopustili nova dejstva in izvedbo novih dokazov, ki so bila navedena in predlagana po prvem naroku za glavno obravnavo (gre za dejstva in dokaze, predlagane v četrti pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 29. 10. 2019 in z dne 8. 11. 2019) in na rezultat tako izvedenih dokazov oprli končno odločitev v tej zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna overiti svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, vsebovanem v prodajni pogodbi z dne 6. 6. 2014, s katero je tožnici prodala svoj solastninski delež do ½ na parceli 3169, k. o. ... Ker sodišče v prvem postopku ni ugotavljalo, ali je tožnica toženki pogodbeno dogovorjeno kupnino plačala, je sodišče v ponovnem sojenju dopustilo in izvedlo tudi dokaze, ki jih je za svoje trditve o tem, da je kupnino plačala, predlagala tožnica, pa ti niso bili predlagani že v prvem sojenju. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ocenilo, da je tožnica toženki 6. 6. 2014 izplačala pogodbeno dogovorjeno kupnino v višini 60.000,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Višje sodišče je razpisalo obravnavo in ponovilo nekatere od dokazov, ki so bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje. Potrdilo je oceno sodišča prve stopnje, da je tožnica uspela dokazati plačilo kupnine V obrazložitvi sodbe je pritrdilo tudi razlogom sodišča prve stopnje, zakaj je treba šteti na novo predlagane dokaze za pravočasne. Kot pavšalen je zavrnilo toženkin pritožbeni očitek, da je bil njen podpis na pogodbi pridobljen s prevaro.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili 362. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 22. člen Ustave RS, s tem, ko sta v okoliščinah konkretnega primera dopustili nova dejstva in izvedbo novih dokazov, ki so bila navedena in predlagana po prvem naroku za glavno obravnavo (gre za dejstva in dokaze, predlagane v četrti pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 29. 10. 2019 in z dne 8. 11. 2019) in na rezultat tako izvedenih dokazov oprli končno odločitev v tej zadevi?; 2) Ali so dokazi, predlagani po prvem naroku za glavno obravnavo, pravočasni glede na določbo 362. člena ZPP, čeprav so bili namenjeni dokazovanju trditev, ki so bile med strankama sporne že pred prvim narokom za glavno obravnavo in ki sta jih stranke dokazovale že v vlogah, vloženih pred prvim narokom za glavno obravnavo, pri čemer sodišče prve stopnje s svojim postopanjem obsega dokazovanja ni omejilo, kljub temu pa teh dejstev v prvostopenjski sodbi ni štelo kot odločilnih?; 3) Ali je dokazna ocena prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča v okoliščinah konkretnega primera obrazložena in sprejeta v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ali je sodišče pri sprejemanju dokaznih zaključkov kršilo načelo neposrednosti iz 4. člena ZPP oziroma ali glede ugotovitve posamičnih dejstev obstaja nasprotje med tistim, kar se navaja v razlogih sodbe, in tistim, kar izhaja iz vsebine listin?; in 4) Ali je sodišče druge stopnje ravnalo v nasprotju z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP s tem, ko na pritožbeni obravnavi ni ponovilo vseh dokazov, ki so bili namenjeni ugotavljanju, da je bila kupnina plačana, s tem, ko se ni opredelilo do vseh pravno pomembnih dejstev in s tem, ko se ni opredelilo do dokazne vrednosti posameznih dokazov, zlasti s tem, ko se ni opredelilo, na kakšen način ugotovljena neskladja v izpovedbah prič vplivajo na oceno njihove verodostojnosti?

V predlogu je navajala, da dokazna ocena sodišč nižjih stopenj glede izplačila kupnine sloni na dejstvih in dokazih, ki jih je tožnica v nasprotju z drugim odstavkom 362. člena ZPP prvič navedla oziroma predlagala v ponovljenem postopku, to vprašanje pa je bilo sporno že v prvem postopku. Predlagateljica ne razume zapisa višjega sodišča, da ni problematizirala tožničine trditve, da si je morala na hitro izposoditi precejšnjo vsoto denarja, zato se do tega ne more argumentirano opredeliti. Meni, da je stališče višjega sodišča, da je postalo plačilo kupnine sporno šele po odločitvi višjega sodišča o razveljavitvi prve sodbe, očitno napačno in arbitrarno.

Pritožbeno sodišče ni odprlo nobenega novega vidika spora, ki dotlej med strankami še ni obstajal. Pri tem se sklicuje na sodbi VS RS VIII Ips 209/2017 in VIII Ips 201/2016. Meni, da pa je tudi, če so bili izvedeni dokazi pravočasni, zaključek sodišč o plačilu kupnine nezakonit, saj je v nasprotju z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Dokazna ocena sodišča mora biti vestna, skrbna in analitično-sintetična ter logično vzdržna, razumna in dosledna (odločbe VS RS II Ips 73/2017, II Ips 149/2009, II Ips 21/2016, II Ips 745/2007 ter odločbe II Ips 221/2018, II Ips 212/2016, II Ips 54/2016), v konkretnem primeru pa tem standardom ni bilo zadoščeno.

Dokazna ocena sodišč nižjih stopenj je pomanjkljiva in očitno napačna. Kakšna mora biti dokazna ocena sodišča, izhaja iz sodne prakse: odločbe VSL I Cp 2600/2009, II Cp 1797/2010, II Cp 2315/2014 in sodba VSM I Cpg 303/2018). Navaja, da sodišče ni zaslišalo vseh prič, prav tako strank in prič ni zaslišalo o vseh dejstvih, takšno postopanje pa je po njenem prepričanju nepravilno (odločba VS RS II Ips 185/2006). Predlagateljica navaja, da je ves čas postopka zatrjevala, da je potrdilo o plačilu podpisala misleč, da podpisuje drug dokument, kar bi moralo sodišče upoštevati v luči vseh njenih ostalih trditev, da je tožnica predlagateljici pomagala pri raznih rečeh, kar je terjalo tudi listinsko poslovanje oziroma podpisovanje določenih papirjev.

Izpovedba priče B. B. je bila le povzeta, ne pa ovrednotena v kontekstu dejstev, za dokazovanje katerih je bila predlagana. Pritožbeno sodišče pa se do teh dokazov in pritožbenih očitkov ni opredelilo. Prav tako ni ustrezno ovrednotilo dokazov o vrednostih bankovcev, iz katerih je bila kupnina sestavljena, kdaj naj bi bila kupnina izplačana in ali je bil tistega dne predlagateljičin nečak pri njej doma ali v Italiji. Višje sodišče se je oprlo na izpovedbo priče A. A., ki ga ni samo zaslišalo, tako da je mnenju predlagateljice s tem kršilo še načelo neposrednosti.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).