Appeal dismissed; court upheld refusal of work substitution for fine due to family assets exceeding 48 minimum income units.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog storilca za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zavrne ter da se globa izrečena s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 32/2020 z dne 7. 2. 2020, ki je postala pravnomočna 21. 2. 2020, prisilno izterja. Storilcu pa je naložilo tudi plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve enakosti pred sodiščem ter enakosti pred zakonom (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1 ter 14. člena Ustave RS). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v 3. in 4. točki obrazložitve podrobno povzelo zakonske določbe, ki urejajo kriterije za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in pojasnilo, da je do nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist v skladu z drugim odstavkom 19.a člena ZP-1 v zvezi s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov plačila globe in stroškov postopka, pri čemer se v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP pa se brezplačna pravna pomoč (in nadomestitev globe z delom v splošno korist) ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar od 1. 8. 2019 znaša 19.304,64 EUR (27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre, ki se ga v predmetnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 14. člena ZBPP).

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo:

(-) da storilec živi v skupnem gospodinjstvu z ženo in tremi mladoletnimi otroki,

(-) da je edini družbenik in direktor družbe D. d.o.o. in da je skupna vrednost deleža v družbi znaša 29.965,00 EUR,

(-) da je storilec imel na dan vložitve predloga za nadomestitev globe 3. 3. 2020 na transakcijskem računu denarna sredstva v višini 12.230,91 EUR

(-) da je bil lastnik in solastnik več nepremičnin, od tega:

- nepremičnine parcela 900/3 k.o. ..., katere lastnik je v celoti in je glede na podatke v portalu e-prostor vredna 37.629,00 EUR, ter

- solastnik 4/16 nepremičnine parc. št. 720/2 k.o. ..., vrednost njegovega idealnega deleža pa je 14.423,25 EUR ter

- solastnik 4/16 nepremičnine 720/1 k.o. ..., vrednost tega idealnega deleža pa znaša 1.281,75 EUR.

6. Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.

7. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje kljub ugotovitvi, da znašajo mesečni povprečni dohodki na družinskega člana 456,64 EUR, kot navaja storilec v pritožbi, zavrnilo predlog za nadomestitev globe, ker vrednost storilčevega premoženja presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zato so neutemeljeni očitki, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo dejstva, da mora skrbeti za tri nepreskrbljene otroke in da iz tekočih mesečnih prihodkov ne zmore plačati tako visoke globe.

8. Zakon sicer res izrecno ne določa, da bi moral storilec prodati svoje premoženje, da bi lahko plačal globo, kot navaja storilec v pritožbi, vendarle pa je zakonodajalec ocenil, da oseba, ki razpolaga s premoženjem v taki vrednosti, s plačilom globe ne bo ogrožena in je tako posredno izraženo pričakovanje zakonodajalca, da bo v primeru, če storilec plačila globe ne zmore iz tekočih dohodkov, za plačilo poskrbel na drug način, tudi morebiti z odprodajo ustreznega premoženja. V zvezi s trditvami, da je njegovo premoženje brez likvidnostne vrednosti, pa je potrebno poudariti, da tega storilec v svoji vlogi ni zatrjeval, prav tako pa storilec ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi šlo za premoženje, s katerim ne bi mogel razpolagati (sedmi in osmi odstavek 27. člena ZSVarPre).

9. Storilec nadalje pritožbeno zatrjuje, da je sodišče zmotno ugotovilo vrednost celotnega premoženja, kar utemeljuje z navedbami, da bi ga moralo ugotoviti kot v sklepu PR 32/2020 z dne 27. 8. 2020, s katerim ga je oprostilo plačila sodne takse za postopek o prekršku na prvi stopnji in v katerem je ugotovilo, da skupna vrednost njegovega premoženja znaša 9.500,00 EUR. Ob primerjavi sklepa Okrajnega sodišča v Celju PR 32/2020 z dne 27. 8. 2020 in izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v sklepu PR 32/2020 sodišče prve stopnje kot premoženje upoštevalo motorno kolo znamke Honda FJS 400D, katerega okvirna vrednost znaša 1.500,00 EUR, motorno kolo BMW R1200GS, katerega vrednost znaša 4.000,00 EUR ter osebni avtomobil Volkswagen, tip Passat, katerega vrednost znaša 4.000,00 EUR. V izpodbijanem sklepu sodišče vrednosti tega premoženja ni ugotavljalo, medtem ko je v postopku s predlogom za oprostitev plačila sodne takse sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je storilec edini družbenik v družbi D. d.o.o. in vrednosti tega premoženja ni ugotavljalo. Nadalje je v sklepu PR 32/2020 sodišče prve stopnje štelo, da nepremičnine parc. št. 900/3 k.o. ... ne more upoštevati, ker daje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (katastrski dohodek), nepremičnin parc. št. 720/1 in 720/2 pa ni upoštevalo, ker je storilec zatrjeval, da s tema dvema nepremičninama, katerih solastnik je do 4/16 in ju nima v posesti, ne more razpolagati. Primerjava obeh sklepov tako pokaže, da je sodišče prve stopnje v obeh primerih dejansko stanje glede premoženja ugotovilo nepopolno (v predmetnem izpodbijanem sklepu ni upoštevalo vrednosti premoženja, ki ga predstavljajo vozila, s katerimi razpolaga družina, medtem v sklepu PR 32/2020 ni bila upoštevana vrednost deleža v gospodarski družbi D. d.o.o., pa tudi ne sredstva na transakcijskem računu). Prav tako je različno obravnavalo storilčevo nepremično premoženje, pri čemer je relevantna predvsem nepremičnina parc. št. 900/3 v k.o. ..., za katero je sodišče prve stopnje v sklepu PR 32/2020 štelo, da se je pri ugotavljanju premoženjskega stanja storilčeve družine ne upošteva, ker gre za nepremičnino, ki daje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja.

10. A kljub temu izpostavljene razlike in pomanjkljivosti na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, saj tudi če sodišče prve stopnje v predmetni zadevi, ne bi upoštevalo parc. št. 900/3 k.o. ... ter parcel 720/1 in 720/2 k. o. ..., predlogu za nadomestitev globe ne bi bilo mogoče ugoditi, saj že sama vrednost deleža v gospodarski družbi D. d.o.o. znatno presega 48 zneskov osnovnega dohodka, tako ugotovljeno vrednost deleža storilca v družbi D. d.o.o. pa storilec pritožbeno ne izpodbija, kot tudi ne izpodbija ugotovitev glede višine denarnih sredstev na njegovem transakcijskem računu na dan vložitve vloge za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, to je 3. 3. 2020. Ob navedenem je sklicevanje na načelo enakosti in zatrjevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje, ki ga je s sklepom PR 32/2020 oprostilo plačila sodne takse, tudi v zvezi s predlogom za nadomestitev plačila globe oziroma v splošno korist postopati enako in predlogu ugoditi, neutemeljeno in ne more biti uspešno.

11. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

12. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.