Appeal allowed: Court ruled registrational court erred by ignoring mandatory 8-day objection period for heirs under ZSReg.31(3).

Pritožbi se ugodi, sklep registrskega sodišča se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Registrsko sodišče bi moralo izpeljati postopek v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSReg. To pomeni, da bi moralo pozvati dediče, da v roku osmih dni vložijo morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku osmih dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma tretje osebe katerih pravice bi bile lahko prizadete, z vpisom soglašajo.

Dedovanje premoženja v gospodarskih družbah je snov, ki je razpeta med dve področji, med katerima lahko pride tudi do različnih rešitev istega vprašanja. Po eni strani gre za dednopravno ureditev, po drugi pa za ureditev gospodarskih družb. V takih primerih je treba ugotavljati, na katerem od obeh področij je težišče obravnavanega problema in ali bi bilo z rešitvijo prizadeto kakšno temeljno načelo dednega ali podjetniškega prava.

Sklep o dedovanju pomeni le, da so bili za dediče z ugotovitvenim pravnomočnim sklepom o dedovanju za dediče razglašeni dediči zapustnika.

Materialnopravna podlaga, ki bi jo registrsko sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru je drugi odstavek 502. člena ZGD-1. S smrtjo družbenika je namreč nastala podobna situacija kot pri izstopu družbenika iz družbe. Pokojni družbenik in drugi družbenik pa sta se namreč v osmem členu Družbene pogodbe dogovorila, da se v primeru smrti družbenika, dedičem izplača v zakonskem roku tržna vrednost njegovega deleža, razen v primeru drugačnega sporazuma med dediči in preostalim družbenikom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vpis spremembe zmanjšanja osnovnega kapitala subjekta vpisa v sodni register, spremembe poslovnega deleža in zakonitega zastopnika predlagatelja. Bistveni razlogi sklepa so, da registrsko sodišče ni sledilo predlogu predlagatelja, ki je predlagal izbris pokojnega družbenika A. A. in njegovega poslovnega deleža. Na podlagi sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala bi se osnovni kapital družbe zmanjšal za nominalno vrednost poslovnega deleža umrlega družbenika. Na preostanku pa bi kot lastnik poslovnega deleža ostal vpisan B. B., ki je sicer družbenik subjekta vpisa. Na podlagi sklepa o dedovanju po pokojnem družbeniku so namreč sporni poslovni delež podedovali dediči in sicer vsak do ¼, ki so kot imetniki poslovnega deleža tudi upravičeni do razpolaganja s podedovanim premoženje Dediči, ki bi morali vsi soglašati z navedenimi spremembami, pa tega niso storili. Z vpisom sta soglašala le dva dediča, ostala dva dediča pa soglasja nista podala. Zato navedena pravna podlaga v predlogu po stališču registrskega sodišča ni bila izkazana, kar je bil razlog za zavrnitev predloga.

2. Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil. Smiselno je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Registrsko sodišče je sicer ravnalo v skladu z drugim odstavkom 31. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg), ker je predlog za vpis v sodni register skupaj z vsemi listinami vročilo dedičem umrlega družbenika A. A. Njihove pravice bi namreč bile lahko z vloženim predlogom prizadete. Vendar bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSReg. To pomeni, da bi moralo pozvati dediče, da v roku osmih dni vložijo morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku osmih dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma tretje osebe katerih pravice bi bile lahko prizadete, z vpisom soglašajo. Poziv, da se izjasnijo o tem ali se s predlogom strinjajo, je bil napačen. Nepravilno izveden postopek bi lahko bil saniran le, če bi se vsi s predlogom strinjali. Ker sta se le dva od dedičev s predlogom strinjala, dva pa nanj nista odgovorila, postopek njunega pozivanja pa je bil napačen, ni bilo mogoče uporabiti tretjega odstavka 31. člena ZSReg in domnevati, da vsi dediči s predlogom soglašajo.

5. Izpodbijani sklep pa tudi materialnopravno ni pravilen. Dedovanje premoženja v gospodarskih družbah je snov, ki je razpeta med dve področji, med katerima lahko pride tudi do različnih rešitev istega vprašanja. Po eni strani gre za dednopravno ureditev, po drugi pa za ureditev gospodarskih družb. V takih primerih je treba ugotavljati, na katerem od obeh področij je težišče obravnavanega problema in ali bi bilo z rešitvijo prizadeto kakšno temeljno načelo dednega ali podjetniškega prava. 1 Registrsko sodišče odloči o pridobitvi poslovnega deleža v skladu s 481. členom in 482. členom ZGD-1. Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki je vpisan v register.

6. Po 162. členu Zakona o dedovanju (ZD) v zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Po prvem odstavku 214. člena ZD, ko sodišče ugotovi, katerim osebam gre pravica do dediščine, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče. Sklep o dedovanju pomeni le, da so bili za dediče z ugotovitvenim pravnomočnim sklepom o dedovanju (list. št. 17, sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. D 409/2006 z dne 1. 2. 2017, pravnomočen 1. 4. 2017) za dediče razglašeni zapustnikova zunajzakonska partnerka A. B. do ¼, zapustnikov sin B. A. do ¼, zapustnikova hči C. A. do ¼ in zapustnikov sin D. A. do ¼ (točka 1/II izreka sklepa). S 1. točko izreka sklepa je bilo med drugim ugotovljeno, da v zapuščino spada tudi 58,9997 % delež v predlagatelju, družbi E. d. o. o. Iz razlogov sklepa o dedovanja tudi izhaja, da se dediči na naroku niso dogovorili o delitvi premoženja.

7. Materialnopravna podlaga, ki bi jo registrsko sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru je drugi odstavek 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). S smrtjo družbenika je namreč nastala podobna situacija kot pri izstopu družbenika iz družbe. Pokojni družbenik in drugi družbenik B. B. pa sta se namreč v osmem členu Družbene pogodbe, ki je bila podpisana 21. 10. 2009 (notar U. K., opr. št. SV 001/09) dogovorila, da se v primeru smrti družbenika, dedičem izplača v zakonskem roku tržna vrednost njegovega deleža, razen v primeru drugačnega sporazuma med dediči in preostalim družbenikom. V skladu s 16. členom Družbene pogodbe skupščino sestavljata družbenika oziroma njuna pooblaščenca. Skupščina odloča dokler sta samo dva družbenika soglasno in med drugim sprejemata tudi sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe.

8. Glede na opisano situacijo, ko je eden izmed družbenikov umrl, je nastal položaj, ki ga določa drugi odstavek 502. člena ZGD-1. Preostali družbenik je moral namreč sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala, za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki hkrati preneha. Iz sklepov z dne 15. 2. 2019, ki jih je sprejel edini družbenik B. B. izhaja, da se zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala spremeni poslovni delež družbenika B. B. tako, da po zmanjšanju znaša 17.993,80 EUR, kar predstavlja 100 % osnovnega kapitala družbe. Po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala pa se izplača dedičem po pokojnem družbeniku A. A., roj. ..., v razmerju z dogovorom po sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani (prav Kranju), opr. št. D 409/06 z dne 1. 2. 2017, premoženje v višini 25.893,20 EUR. Hkrati je tudi predlagal spremembo zastopnikov in spremembo družbene pogodbe.

9. Družbenika sta se v osmem členu Družbene pogodbe dogovorila za zakonski rok v katerem morajo biti dediči izplačani iz družbe. V skladu s petim odstavkom 502. člena ZGD-1 je ta rok največ tri letni.

10. Registrsko sodišče je zmotno uporabilo navedene materialnopravne določbe. Zato sploh ni ugotavljalo vseh pravno odločilnih dejstev, na podlagi katerih je mogoče opraviti presojo, ali je utemeljen predlog predlagatelja ali ne. Pri tem je treba uporabiti določbo 46. člena v zvezi z 51. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba). Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep registrskega sodišča ter vrnilo zadevo v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg). Napotki so razvidni iz prejšnjih točk te odločbe.

1 Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 218.