Appeal court allows creditor's enforcement request against debtor for disturbing property rights after final title. Creditor must have legal protection in enforcement proceedings.

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Če je dolžnik vznemirjal lastninsko pravico upnika po pravnomočnosti izvršilnega naslova, mora ta imeti pravno varstvo v izvršilnem postopku. Predlog za izvršbo je potemtakem utemeljeno vložen, pretnja zviševanja denarnih kazni pa tisto izvršilno sredstvo, ki skuša vplivati na voljo dolžnika, da ne bo več ponavljal dejanj vznemirjanja lastninske pravice. Če jih ne po prejemu sklepa o izvršbi, potem spoštuje izvršilni naslov in ni razloga za izrek denarne kazni ter za zviševanje. Če pa kljub prejemu sklepa o izvršbi ponavlja dejanja vznemirjanja lastninske pravice, je na mestu sankcioniranje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 4. 10. 2018 in zavrnilo predlog (I. točka izreka). Sklenilo je še, da upnik sam trpi stroške postopka (II. točka izreka) in da mora v roku 8 dni plačati dolžniku 2.954,70 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da se je zaposleni dolžnika P. J. 29. (prav 27.) 9. 2018 nahajal na parc. št. ... k.o. ... in se v bližini vrtine oziroma piezometra ... pripravljal, da opravi meritve, za katere je bil pooblaščen s strani delodajalca dolžnika, vendar še preden je karkoli naredil, sta k njemu pristopila zakoniti zastopnik dolžnika S. P. in M. G., ki sta mu dejala, da naj se odstrani z zemljišča. Na podlagi skladnih izpovedb vseh štirih zaslišanih prič je ugotovilo, da se je zaposleni dolžnika še preden bi karkoli počel na parceli, ob takojšnjem opozorilu odstranil s parcele. Vznemirjanja lastninske pravice ni bilo kasneje po tem dogodku in ne v času vložitve predloga za izvršbo 3. 10. 2018. Upnik ni izkazal obstoja terjatve, saj pri dolžniku ni bilo ravnanja, ki bi trajalo oziroma je prenehalo še preden bi se pravzaprav začelo in ker v času dovolitve izvršbe ni bilo protipravnega stanja oziroma ni obstajalo ni več potrebe po pravnem varstvu s sklepom o izvršbi (sklep VSL III Ip 5622/2012).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je iz izreka sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov, moč razbrati, da je bil dolžnik dolžan opustiti kakršnakoli dejanja, ki bi pomenila vznemirjanje lastninske pravice upnika, med katerimi so bila posebej našteta hoja, dostopanje do piezometra ... in merilne omarice v opazovalni vrtini.... Našteta dejanja je po ugotovitvi sodišča storil zaposleni pri dolžniku, da se je nahajal na parceli ... k.o. ... in se pripravljal, da opravi meritve na vrtini .... Ugotovitev sodišča, da zaposleni pri dolžniku ni opravil meritev, ne pomeni, da ni prišlo do vznemirjanja lastninske pravice upnika, saj, kot izhaja iz izvršilnega naslova, predstavlja vznemirjanje lastninske pravice hoja po parceli ... k. o. ... in dostopanje do vrtine oziroma merilne omarice na tej vrtini, ne zgolj opravljanje meritev na vrtini. Prav tako je nerazumljiva navedba sodišča, da v času dovolitve izvršbe ni bilo protipravnega stanja oziroma ni obstajalo, saj niti izvršilni naslov niti narava motilnih ravnanj ne more v nobenem primeru pomeniti stanja, saj vznemirjanje lastninske pravice s hojo oziroma dostopanjem ne more predstavljati stanja, ampak je lahko izvršeno zgolj s posameznimi zaključenimi dejanji. Kaj predstavlja protipravno vznemirjanje lastninske pravice je potrebno razbrati iz izvršilnega naslova, saj bi z zahtevo po vzdrževanju protipravnega stanja v trenutku dovolitve izvršbe odrekli pravno varstvo vsakemu vznemirjanju lastninske pravice s hojo, vožnjo ali katerimkoli drugim enkratnim oziroma dovršnim dejanjem, ki ne pomeni stanja. Takšna zahteva pomeni zaobid izvršilnega naslova, saj omogoča dolžniku neomejeno hojo in dostopanje po parceli, kolikor prav v trenutku izvrševanja tega dejanja sodišče ni odločalo o dovolitvi izvršbe, kar predstavlja neživljenjsko zahtevo za upnika.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da ni sporno, da se je P. J. spornega dne nahajal na parceli ... k.o. ... in se je v bližini vrtine oziroma piezometra ... pripravljal, da opravi meritve. Sodišče je pravilno ugotovilo in zaključilo, da dejstvo, da je P. J. takoj brez ugovarjanja ali upiranja odšel s parcele ... k.o. ..., ko mu je bilo s strani S. P. predočeno, da se zaradi izdane sodbe izvršilnega naslova, s katero je dolžniku prepovedano vstopati na nepremičnino, ne sme tam nahajati, pomeni, da je vznemirjanje upnikove lastninske pravice prenehalo. Če je vznemirjanje prenehalo, potem ni trajalo in je pravilen zaključek sodišča, da s strani dolžnika ni bilo ravnanja, ki bi trajalo v času dovolitve izvršbe, ampak je prenehalo še pred dovolitvijo izvršbe oziroma vložitvijo predloga za izvršbo. Upnik lahko zahteva in sodišče dopusti izvršbe le za konkretno obstoječe vznemirjanje, ki ga upnik ni izkazal in je sodišče pravilno zaključilo. Upnik pravilno navaja, da je bila odstranitev Petra Juneža izpolnitev izvršilnega naslova.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je povzelo izrek izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Celju II Pg 204/2011 z dne 11. 9. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 12/2018 z dne 23. 5. 2018, kjer je določeno, da je dolžnik dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico upnika na nepremičnini parc. št. ... k.o. ..., zlasti je dolžan opustiti vsakršno dostopanje do vrtine z oznako ..., piezometra z oznako ... in merilne omarice v opazovalni vrtini ..., hojo in vožnje po nepremičnini parc. št. ... k.o. ..., uporabo, vzdrževanje in nadzor cevovoda, ki poteka do vrtin ... mimo opazovalne vrtine s piezometrom ... do zdraviliške pivnice in mu je bilo hkrati prepovedano v bodoče posegati s takim in podobnimi ravnanji v lastninsko pravico tožeče stranke na parceli ... k.o. ... (32. točka obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno.

6. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik oziroma njegov zaposleni P. J. 27. 9. 2018 v nasprotju z izrekom pravnomočne sodbe in kljub prepovedi dostopal do vrtine, piezometra in merilne omarice v opazovalni vrtini ter hodil po parceli ... k.o. ..., pri čemer je bil s strani upnika fotografiran oziroma se je nahajal na parceli .. k.o. ... ter se v bližini vrtine oziroma piezometra pripravljal, da opravi meritve, za katere je bil pooblaščen s strani svojega delodajalca dolžnika. Še preden je P. J. karkoli naredil, sta k njemu pristopila zakoniti zastopnik dolžnika in M. G., ki sta mu dejala, da naj se z zemljišča odstrani in se je ta še preden je karkoli počel na parceli ob takojšnjem opozorilu s parcele odstranil (32. in 33. točka obrazložitve sklepa). Tudi te ugotovitve pritožbeno niso sporne.

7. Vendar upnik utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazal obstoja terjatve, da pri dolžniku ni bilo ravnanja, ki bi trajalo oziroma je prenehalo še preden bi se pravzaprav začelo in da v času dovolitve izvršbe protipravnega stanja ni bilo oziroma ni obstajalo ter zato ni več potrebe po pravnem varstvu s sklepom o izvršbi, pri čemer se sklicuje na sklep VSL III Ip 5622/2012 (33. točka obrazložitve sklepa). Upnik utemeljeno navaja: (-) da glede na izrek izvršilnega naslova vznemirjanja lastninske pravice ne predstavlja zgolj opravljanje meritev oziroma njihova uspešno oprava, temveč že hoja po parceli ... k. o. ... in dostopanje do vrtine oziroma merilne omarice na tej vrtini, (-) da glede na izvršilni naslov dejanje vznemirjanja ne more pomeniti kakršnegakoli stanja, saj vznemirjanje lastninske pravice s hojo oziroma dostopanjem ne more predstavljati stanja, ampak je lahko izvršeno zgolj s posameznimi zaključenimi dejanji, (-) da je napačno razlogovanje sodišča, da pomanjkanje protipravnega stanja odreka upniku pravno varstvo s pomočjo izvršilnega postopka, (-) da je potrebno razbrati iz izvršilnega naslova kaj predstavlja protipravno vznemirjanje lastninske pravice, (-) da bi z zahtevo po vzdrževanju protipravnega stanja v trenutku dovolitve izvršbe odrekli upniku pravno varstvo vznemirjanja lastninske pravice s hojo, vožnjo ali drugim enkratnim oziroma dovršnim dejanjem, ki ne pomeni stanja, (-) da takšna zahteva pomeni zaobid izvršilnega naslova, saj omogoča dolžniku neomejeno hojo in dostopanje po parceli, kolikor prav v trenutku izvrševanja dejanja sodišče ni odločalo o dovolitvi izvršbe, kar predstavlja neživljenjsko zahtevo za upnika. Za sodišče prve stopnje ključen primer v sodni praksi VSL III Ip 5622/2012 (33. točka obrazložitve sklepa) je bil izdan v zadevi motenja posesti, kjer sta dolžnika odstranila vozilo, s katerim sta upniku preprečila dostop na nepremičnino. Šlo je za obveznost dolžnika nekaj storiti, za njegovo enkratno aktivno ravnanje, kar ni primerljivo z obravnavano zadevo, kjer gre za opustitev dolžnika, za njegovo trajno pasivno ravnanje.

8. Kadar ravna dolžnik v nasprotju s tem, da mora nekaj dopustiti ali opustiti, sodišče skladu s prvim odstavkom 227. člena ZIZ opravi izvršbo tako, kot je določeno v prvem do tretjem in v petem odstavku 226. člena tega zakona. Slednji določajo, da sodišče določi dolžniku s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Fizični osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 10.000 eurov, pravni osebi in podjetniku pa do 500.000 eurov. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera.

9. To pomeni, če je dolžnik vznemirjal lastninsko pravico upnika po pravnomočnosti izvršilnega naslova, mora ta imeti pravno varstvo v izvršilnem postopku. Predlog za izvršbo je potemtakem utemeljeno vložen 1 , pretnja zviševanja denarnih kazni pa tisto izvršilno sredstvo, ki skuša vplivati na voljo dolžnika, da ne bo več ponavljal dejanj vznemirjanja lastninske pravice. Če jih ne po prejemu sklepa o izvršbi, potem spoštuje izvršilni naslov in ni razloga za izrek denarne kazni ter za zviševanje. Če pa kljub prejemu sklepa o izvršbi ponavlja dejanja vznemirjanja lastninske pravice, je na mestu sankcioniranje. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS (dolžnik je v ugovoru navedel več sklopov trditev, sodišče prve stopnje pa ni odgovorilo na vse), ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi upnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o ugovoru dolžnika, o vseh sklopih trditev, pri čemer naj glede obstoja terjatve upošteva razloge iz tega sklepa.

11. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Upnik ga je vložil 3. 10. 2018, vznemirjanje lastninske pravice je bilo 27. 9. 2018.