Court allows appeal for appointment of guardian to ward under guardianship, ruling trial court lacked jurisdiction.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Torej je v postopku imenovanja skrbnika osebi, postavljeni pod skrbništvom in taka oseba je nasprotni udeleženec, stvarna pristojnost z DZ prenesena na sodišče, ta postopek pa je bil začet v času veljavnosti DZ, zato je za imenovanje skrbnika nasprotnemu udeležencu pristojno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za imenovanje novega skrbnika in je predlog zavrglo.

2. Predlagatelj je s pritožbo izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje, z navedbami je smiselno uveljavljal pritožbeni razlog zmotna uporaba materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1, smiselno in subsidiarno uporablja v nepravdnem postopku, če zakon ne določa drugače). Predlagatelj je v pritožbi navajal, da v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedena člena 254 in 255 Družinskega zakonika (DZ) nista in ne moreta biti razlog (torej pravna podlaga) za zavrženje njegovega predloga za imenovanje novega skrbnika iz razloga stvarne nepristojnosti sodišča. Navedeni zakonski določbi predlagatelju ne podeljujeta pristojnosti za imenovanje skrbnika v predmetni zadevi, predlagatelj nima pristojnosti za imenovanje skrbnika varovancu, ki je postavljen pod skrbništvo. Določba 255. člena DZ določa pristojnost predlagatelja le v tistih primerih, ko je sam imenoval skrbnika v zadevah skrbništva za poseben primer (267., 269. in 270. člen DZ). Predlagal je ugoditev pritožbi in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bil predlog vložen 7. 7. 2020, torej v času veljavnosti DZ in ZNP-1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila nasprotnemu udeležencu popolnoma odvzeta poslovna sposobnost s sklepom sodišča v letu 2017 (v času veljavnosti Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZNP in ZZZDR), da mu je bil z odločbo predlagatelja z dne 28. 4. 2017 določen za skrbnika sin Š. P., ter da je ta 15. 3. 2020 umrl, predlagatelj pa sebe predlaga za imenovanje skrbnika nasprotnemu udeležencu.

5. Določba prvega odstavka 295. člena DZ določa, da se za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti uporabljajo določbe DZ in se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost po določbah ZNP, pod skrbništvom.

6. Glede na zgoraj povzeta ugotovljena dejstva v izpodbijanem sklepu, ki jih pritožba ne izpodbija, je nasprotni udeleženec pod skrbništvom, vendar je brez skrbnika, ki bi ga glede na svoje osebno stanje moral imeti. Skrbnika pa nima iz razloga, ker je ta umrl.

7. Po določbah DZ je v pristojnosti centrov za socialno delo le imenovanje skrbnika za posebne primere (določbe členov 267 do 271 DZ), sicer pa je pristojnost sodišča, da imenuje skrbnika osebi pod skrbništvom (če je ta oseba otrok in tudi, če je ta oseba odrasla oseba - določbe 257. do 262. člena DZ).

Torej je v postopku imenovanja skrbnika osebi, postavljeni pod skrbništvom in taka oseba je nasprotni udeleženec, stvarna pristojnost z DZ prenesena na sodišče, ta postopek pa je bil začet v času veljavnosti DZ, zato je za imenovanje skrbnika nasprotnemu udeležencu pristojno sodišče.

8. Po določbi prvega odstavka 291. člena DZ se končajo pred centri za socialno delo in po določbah ZZZDR le postopki v tistih zadevah, za katere so bili po predpisih pred začetkom uporabe DZ pristojni centri za socialno delo in so bili začeti pred centri za socialno delo pred začetkom uporabe DZ, kar ne velja za predmetno zadevo glede na datum smrti po centru za socialno delo imenovanega skrbnika (15. 3. 2020).

9. Določba 255. člena DZ torej ne predstavlja pravne podlage za odločitev v obravnavanem primeru, saj se nanaša na skrbništvo za posebne primere (imenovanje novega skrbnika za posebne primere, če je center za socialno delo razrešil prejšnjega skrbnika za posebne primere, ki ga je imenoval sam).

10. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, to je zgoraj navedene določbe DZ, zato je pritožba utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).