Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep Cp 347/2020 ECLI:SI:VSCE:2020:CP.347.2020 AI generated

Appeal allowed; first-instance court erred by issuing default judgment for non-appearance after proper summons.

Case Number VSC Sklep Cp 347/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the plaintiff's appeal and quashed the first-instance judgment, ordering a retrial. The lower court had dismissed the claim for €3,000 because the plaintiff failed to appear at the first hearing despite being properly summoned. The appellate court found this a fundamental procedural violation because the specific statutory provisions cited by the lower court do not permit default judgments for non-appearance after valid summons. Consequently, the court ruled that the first-instance court failed to conduct the substantive trial, necessitating a new proceeding.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 282. odst. 1; 317. člen; 339. odst. 2 7. točka; 350. člen: A default judgment issued for a party's non-appearance after proper summons constitutes a fundamental procedural violation that cannot be cured on appeal and requires quashing and remittal for a new trial.

Keywords

AI generated
default judgment proper summons fundamental procedural violation quashing of judgment remittal for retrial ZPP default judgment non-appearance

Cited Legislation

AI generated
ZPP 282. odst. 1
ZPP 317. člen
ZPP 339. odst. 2 7. točka
ZPP 350. člen
ZPP 158. odst. 1
URS 25. člen

Cited Case Law

AI generated
III Ips 4/2013 z dne 17.9.2013
6 Podobno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi III Ips 4/2013 z dne 17.9.2013.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je sodbo na podlagi odpovedi izdalo na podlagi prvega odstavka 282. in 317. člena ZPP, ker tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na prvi narok za glavno obravnavo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z navedenim sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).

Prvi odstavek 282. člena ZPP v zvezi s 317. členom ZPP ne omogočata izdaje sodbe na podlagi odpovedi iz razloga, ker pravilno vabljena tožeča stranka ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (tožnik) zahtevala od tožene stranke (toženca) plačilo 3.000,00 EUR s pripadki, in (II.) odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov, in sicer, da mora tožnik tožencu v roku 15 dni povrniti 399,55 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper predmetno sodbo je tožnik vložil pravočasno in laično pritožbo, 1 v kateri nasprotuje zavrnitvi tožbenega zahtevka, ker kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na narok za glavno obravnavo. V nadaljevanju pritožbe tožnik opravičuje razloge za nepristop na narok 2 in izpostavlja, da ima interes po uveljavitvi vtoževane terjatve.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sodbo na podlagi odpovedi izdalo na podlagi prvega odstavka 282. in 317. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na prvi narok za glavno obravnavo. 3 O povrnitvi pravdnih stroškov je odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. 4

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z navedenim sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Niti (upoštevaje čas vložitve tožbe) za konkretno zadevo (v času odločanja sodišča prve stopnje) uporabljivi prvi odstavek 282. člena ZPP v zvezi s 317. členom (sodba na podlagi odpovedi) niti sedaj (to je v času odločanja pritožbenega sodišča) veljavni prvi odstavek 282. člena ZPP v zvezi s 317. členom ZPP ne omogočata izdaje sodbe na podlagi odpovedi iz razloga, ker pravilno vabljena tožeča stranka ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo.

7. Z zgoraj opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje je bila torej storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more dopolniti postopka oziroma te (absolutne) bistvene kršitve odpraviti samo, zato je na podlagi 354. člena ZPP izpodbijano sodbo (v celoti) 5 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijana sodba na podlagi odpovedi je namreč le formalna sodba o zavrnitvi tožbenega zahtevka v zadevi, ki vsebinsko še ni bila obravnavana, pa bi upoštevaje iz spisa izhajajoče okoliščine morala biti. Predmetno pomeni, da sodišče prve stopnje bistvenega dela sojenja sploh ni opravilo. Pritožbeno sodišče ne more navedenega sanirati s tem, da bi namesto sodišča prve stopnje razpisovalo oziroma izvajalo glavno obravnavo ter nato samo ter vsebinsko prvič presodilo v zadevi. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji sojenja vsekakor prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS). 6 Ker se po tožbi z dne 27.9.2013 zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev tudi ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Skladno z navedenim se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo pritožbeno izpostavljenih razlogov tožnika za nepristop na narok, saj je pritožbi ugodilo že iz razloga po uradni dolžnosti upoštevne procesne kršitve.

8. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v ponovljenem sojenju, to je ob ustrezni izvedbi pravdnega postopka, izdati odločbo, ki ne bo obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.

9. Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil.

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (člen 343/3 ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Le-ta se je vse do leta 2020 obravnavala (tudi) kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil nenazadnje pravnomočno zavrnjen.

2 Gre za razloge, ki so bili pritožbeno preizkušeni že pri obravnavanju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki jih je pritožbeno sodišče že zavrnilo kot neutemeljene in ki nenazadnje, kot je pojasnjeno v tem sklepu, ne vplivajo na odločitev o pritožbi zoper sodbo.

3 Iz spisa sicer izhaja, da ni pristopil na nadaljevanje že začetega in nato prekinjenega prvega naroka.

4 Velja pripomniti, da predmetna določba ureja povrnitev stroškov za primer umika tožbe.

5 Z odločitvijo o glavni stvari je namreč povezana tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov.

6 Podobno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi III Ips 4/2013 z dne 17.9.2013.