Appeal allowed: Debtors objection to enforcement order deemed substantiated, shifting burden of proof back to creditor.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the appeal against the first-instance court's dismissal of the debtor's objection to an enforcement order. The debtor argued that the creditor's claim was invalid based on unproven negative facts regarding product returns, while the creditor denied any formal complaints or agreements. The court ruled that the first instance incorrectly treated the objection as unsubstantiated; since the debtor raised legally significant facts and requested evidence, the burden of proof returned to the creditor, necessitating a transfer to a regular trial court.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 15. člen; ZPP 338. člen: An objection to an enforcement order is substantiated if the debtor cites legally significant facts and proposes evidence, thereby shifting the burden of proof to the creditor and requiring the matter to be resolved in a regular trial procedure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi:
″Sklep o izvršbi z dne 6. 3. 2020 se razveljavi.
O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.″
[JEDRO]
Predlagana razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga oziroma zahtevka sta pomenili dolžnikovo nestrinjanje oziroma nasprotovanje terjatvi upnika. Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika. Ugotovilo je, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval dejstva, s katerimi je oporekal terjatvi, vendar ni ponudil dokazov. Zato ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da vlaga pravočasni ugovor in predlaga, da sodišče ugovoru ugodi, v celoti razveljavi sklep o izvršbi in zavrne predlog za izvršbo oziroma podredno zadevo odstopi v obravnavo pristojnemu sodišču, ki naj zadevo obravnava v pravdnem postopku, v katerem naj zavrne upnikov zahtevek. Prilaga dokazila o reklamacijah na prejeto blago. Predlaga, da se izvršba razveljavi do rešitve reklamacije in izpolnitve obračuna obveznosti.
3. Upnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da se ni zgodila reklamacija, kjer bi bili izdelki v celoti zavrnjeni ali ne zamenjani. Upnik ni podpisal nikakršne pogodbe/izjave, s katero bi bili zavezani za obračun do dolžnika. Pogodba ne obstaja.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Naloga sodišča prve stopnje je bila samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva 1 . Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov 2 . Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
6. Dolžnik utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da naj se razveljavi izdani sklep o izvršbi in zavrne predlog oziroma podredno zadeva odstopi v obravnavo sodišču, ki naj zadevo obravnava v pravdnem postopku, v katerem naj zavrne zahtevek. Predlagana razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga oziroma zahtevka sta pomenili dolžnikovo nestrinjanje oziroma nasprotovanje terjatvi upnika. Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika 3 . S tem, ko je zatrjeval še določene okoliščine o reklamacijah pa za te v ugovoru ni predložil dokazov, ne pomeni, da se je odpovedal primarnim ugovornim trditvam o nasprotovanju terjatvi upnika. Zatrjeval je pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Izvršilno sodišče tudi ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča. Ugovor dolžnika je bil obrazložen.
7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je le uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999.
2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.
3 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14.