Appeal dismissed; clerical error in reasoning does not justify overturning a final decision on procedural default.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a request to restore the previous state. The appellant argued that the court incorrectly stated the deadline for paying court fees had expired in 2020 instead of 2019, claiming this clerical error invalidated the decision. The court ruled that such a clear typographical mistake does not constitute a valid ground for appeal because it can be corrected by the first-instance court at any time without affecting the substantive outcome.
Legislator headnote
AI generatedZPP 328. člen; ZPP 365. člen 2. točka: A clear clerical error in the reasoning of a judgment does not justify an appeal if the error does not affect the decision and can be corrected by the first-instance court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Napaka v obrazložitvi ne vpliva na izrek oziroma odločitev v izpodbijanem sklepu. Okoliščina, da je sodišče navedlo letnico 2020 namesto 2019, ne predstavlja utemeljenega pritožbenega razloga zoper odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za očitno pisno pomoto, ki jo lahko z izdajo popravnega sklepa kadarkoli sanira sodišče prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog prve toženke z dne 13. 11. 2020 za vrnitev v prejšnje stanje.
2. S popravnim sklepom z dne 15. 6. 2020 je sodišče prve stopnje izrek zgornjega sklepa popravilo tako, da je datum 13. 11. 2020 nadomestilo s pravilnim datumom 11. 3. 2020.
3. Prva toženka se je zoper sklep pravočasno pritožila brez navedbe pritožbenih razlogov. Trdi, da je v izpodbijanem sklepu navedeno, da je plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv, ker taksa ni bila plačana s pretekom datuma 18. 11. 2020, ta rok pa še ni potekel.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Dne 11. 3. 2020 (list. št. 134, red. št. 72 spisa) je prva toženka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je navedla, da je 13. 2. 2020 prejela zadnji opomin pred izvršbo pošiljatelja Državno odvetništvo RS, in sicer na naslovu v Švici. Sodišču sporoča, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni prejela, saj ga je sodišče poslalo na naslov K., K., ona pa je v tem času bivala v Švici. Zaradi nepravilnega vročanja je predlagala vzpostavitev v prejšnje stanje. Navedla je še, da prosi, da se ji plačilni nalog nadalje vroča na naslov K., K.
6. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v 116. členu določa, da lahko sodišče stranki, ki zamudi rok za kakšno procesno dejanje in izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če je rok zamudila iz upravičenega razloga (prvi odstavek). Četrti odstavek 117. člena ZPP pa določa, da mora, če predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.
7. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da zgoraj opisana pogoja, torej pravočasnost vložitve predloga in oprava zamujenega dejanja, nista izpolnjena. Meni le, da ni utemeljenega razloga, da sodno takso plača, ker rok 18. 11. 2020 še ni potekel.
8. Iz spisa izhaja, da je bila v tej zadevi 15. 12. 2017 izdana sodba, zoper katero sta se pritožili obe toženi stranki, a se je pritožba prve toženke z nadomestnim sklepom sodišča prve stopnje z dne 31. 1. 2019 (list. št. 98, red. št. 53 spisa) štela za umaknjeno, ker prva toženka ni plačala takse za pritožbo niti ni predlagala oprostitve plačila sodne takse. Sklep je postal pravnomočen 7. 3. 2019.
9. Dne 16. 10. 2019 (list. št. 127, red. št. 67 spisa) je sodišče prvi toženki izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik vloge. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi je razvidno, da je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku 17. 10. 2019, dne 4. 11. 2019 pa je bilo tam puščeno še sodno pisanje. Ker taksa za umik vloge ni bila plačana, je sodišče pričelo z izterjavo sodne takse po tem plačilnem nalogu.
10. Višje sodišče ugotavlja, da se uvodoma navedena pritožbena trditev nanaša na 6. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje opisalo potek vročanja plačilnega naloga z dne 16. 10. 2019. Pri tem je sodišče prve stopnje napravilo očitno tipkarsko napako, saj se v predhodnem stavku pravilno sklicuje na to, da je bilo pisanje 4. 11. 2019 puščeno v hišnem predalčniku. Višje sodišče tako ugotavlja, da bi tako pravilno moralo pisati, da je rok za plačilo sodne takse potekel z 18. 11. 2019. Taka napaka v obrazložitvi pa ne vpliva na izrek oziroma odločitev v izpodbijanem sklepu. Okoliščina, da je sodišče v obrazložitvi navedlo letnico 2020 namesto 2019, ne predstavlja utemeljenega pritožbenega razloga zoper odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za očitno pisno pomoto, ki jo lahko z izdajo popravnega sklepa (328. člen ZPP) kadarkoli sanira sodišče prve stopnje. Tudi sama prva toženka v pritožbi pristojno sodišče zgolj naproša, da ponovno pregleda izrečen sklep in popravi vsebinske in pisne napake.
11. Drugih pritožbenih razlogov pritožnica ni navedla. Ker pritožba ni utemeljena, prav tako pa v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).