Appeal dismissed; non-extendable objection deadline against indictment expired when document arrived at court.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celje dismissed the defendant's appeal against the first-instance court's rejection of an objection to the indictment. The defendant argued for leniency due to mailing the objection to the wrong authority, but the court held that the eight-day deadline for objections is non-extendable under Article 87 of the Criminal Procedure Act. Consequently, the objection was rejected because it arrived at the court after the deadline had passed, and the date of receipt by the wrong organ does not count as the filing date.
Legislator headnote
AI generatedArticle 87 paragraph 1 of the Criminal Procedure Act; Article 402 paragraph 3 of the Criminal Procedure Act: Time limits prescribed by the Criminal Procedure Act, including the non-extendable period for filing an objection against an indictment, cannot be extended, and the deadline expires when the document arrives at the court after the prescribed period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se v skladu s prvim odstavkom člena 87 ZKP namreč roki, ki so določeni po določbah ZKP, ne smejo podaljševati, med take roke pa je šteti tudi rok za ugovor zoper vloženo obtožnico, ki je nepodaljšljiv, zato je prepričanje pritožnika, da bi sodišče prve stopnje ugovor, ki je prispel na sodišče prve stopnje kljub zamudi, obravnavalo, neupošteven, kajti ugovor je prispel k sodišču prve stopnje prepozno, torej po izteku nepodaljšljivega roka za vložitev ugovora, kajti datum prispetja ugovora na ODT v skladu z določbami člena 87 ZKP ni mogoče upoštevati kot datum vložitve ugovora na sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolženčev ugovor zoper obtožnico, ki jo je dne 22. 6. 2020 pod opr. št. Kt/24616/2018 vložilo Okrožno državno tožilstvo v C. in s katero mu očita storitev kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku člena 123 KZ-1, zavrglo.
2. Takšni odločitvi nasprotuje obdolženec s sicer pravočasno vloženo pritožbo v kateri problematizira razloge za zamudo pri vložitvi ugovora in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor ne zavrže.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je ODT C. dne 22. 6. 2020 pri sodišču prve stopnje zoper obdolženca vložilo obtožnico opr. št. Kt/24616/2018 z očitkom, da je obdolženec storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku člena 123 KZ-1. Spisovno gradivo (vročilnica, pripeta k l. št. 71) izkazuje, da je obdolženec bil pravilno v skladu z določbo člena 274 ZKP poučen o tem, da ima zoper tako vloženo obtožnico pravico vložiti ugovor v 8-ih dneh od prejema s poudarkom, da je potrebno ugovor vložiti pisno pri sodišču prve stopnje ali pa ga podati ustno na zapisnik pri tem oziroma drugem najbližjem sodišču (pravni pouki navedeni na l. št. 76). Skladno s spisovnim gradivom iz izpodbijanega sklepa še izhaja, da je obdolženec sicer v podeljenem roku 8 dni po pošti (14. 7. 2020) na ODT C. poslal svoj ugovor zoper vloženo obtožnico, ki pa ga je sodišče prve stopnje po odstopu prejelo 21. 7. 2020. Zaradi navedenega je prvo sodišče ob upoštevanju določbe prvega odstavka člena 87 ZKP tako prepozno vložen ugovor, ker je obdolženec ugovor poslal drugemu nepristojnemu državnemu organu (ODT C.) in ki ga je sodišče prve stopnje prejelo po preteku 8-dnevnega roka, zavrglo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita.
5. Obdolženec ugotovitev, ki se nanašajo na dejstva, da je obdolženec poslal ugovor sicer s priporočeno pošiljko že dne 17. 7. 2020 nepristojnemu organu, ne problematizira in navaja, da se zaradi te napake opravičuje, vendar pa vseeno predlaga, da se ugovor obravnava. Takšen pritožbeni predlog je neupošteven. Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se v skladu s prvim odstavkom člena 87 ZKP namreč roki, ki so določeni po določbah ZKP ne smejo podaljševati, med take roke pa je šteti tudi rok za ugovor zoper vloženo obtožnico, ki je nepodaljšljiv, zato je prepričanje pritožnika, da bi sodišče prve stopnje ugovor, ki je prispel na sodišče prve stopnje kljub zamudi obravnavalo, neupošteven, kajti ugovor je prispel k sodišču prve stopnje prepozno, torej po izteku nepodaljšljivega roka za vložitev ugovora, kajti datum prispetja ugovora na ODT C. v skladu z določbami člena 87 ZKP ni mogoče upoštevati kot datum vložitve ugovora na sodišče.
6. Zaradi navedenega je bilo potrebno takšno pritožbo obdolženca zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek člena 402 ZKP) ob odsotnosti kršitve, na katero sodišče prve stopnje pri preizkusu sklepov sodišč prve stopnje pazi uradoma (peti odstavek člena 402 ZKP).
7. Obdolženec ni uspel s pritožbo, zato bo v primeru, če bo spoznan za krivega storitve z vloženo obtožnico očitanega mu kaznivega dejanja po prvem odstavku člena 123 KZ-1, moral plačati sodno takso za pritožbo zoper sklep sodišča o zavrženju ugovora zoper obtožnico, to sodno takso pa bo obdolžencu odmerilo sodišče, pred katerim teče kazenski postopek.