Supreme Court allows review on noise nuisance case regarding balance between individual and public interests.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

– Ali je sodišče ob ugotovljenem minimalnem preseganju mejnih vrednosti hrupa po uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju poiskalo pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče ob ugotovljenem minimalnem preseganju mejnih vrednosti hrupa po uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju poiskalo pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so s tožbo od sodišča zahtevali, naj razsodi da jim je država dolžna plačati odškodnino zaradi prekomernega hrupa, ki ga je povzročal tovorni promet po železniški progi Puconci – Hodoš v obdobju od 2011 do konca leta 2016.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Na podlagi 347. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je odločilo, da je terjatev za čas pred 4. 2. 2012 zastarana. Glede preostalega dela terjatve pa je ugotovilo, da so bila leta 2013 na hiši tožnikov zamenjana okna in da tožniki niso uspeli izkazati, da je bil po menjavi oken hrup še vedno toliko prekomeren, da bi bil njihov zahtevek utemeljen.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženi državi naložilo, naj vsakemu od tožnikov plača po 300 EUR odškodnine. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da po zamenjavi oken, ni bilo več prekomernega hrupa, da pa v obdobju od 4. 2. 2012 do 9. 1. 2013, ko so bila okna zamenjana, ni bilo tako.

4. Tožena stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti tožene stranke utemeljilo na podlagi 133. člena OZ in ne 26. člena Ustave RS, ki določa pravni okvir odškodninskega razmerja države in posameznikov, za kršitev katerega je potrebno izkazati vse elemente splošnega civilnega delikta?

- ali je sodišče pri ugotavljanju utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi tretjega odstavka 133. člena OZ pravilno uporabilo materialno pravo, ko ob tem, da ob ugotovljenem minimalnem preseganju mejnih vrednosti hrupa po uredbi o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, pri zapolnjevanju pravnega standarda običajne meje in posledično ugotovljenim nastankom škode, ni tehtalo tudi interesa tožnikov in interesa družbe oziroma iskalo pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti ter ni upoštevalo ravnanja oškodovancev v smeri zmanjševanja ali celo odvrnitve škode.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja navedenega v izreku tega sklepa.

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).