Appeal dismissed; taxpayer must prove inability to pay tax without endangering business, citing specific assets and liquidation barriers.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Stranka, ki želi taksno olajšavo, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.

[OBRAZLOŽITEV]

Izpodbijani sklep

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. in II. točka izpodbijanega sklepa). Hkrati je zavrnilo tudi ugovor zoper plačilni nalog (III. točka izpodbijanega sklepa).

Pritožba toženke

2. Proti temu sklepu je toženka pravočasno vložila laično pritožbo (sama jo je imenovala ugovor), v katerem je sodišču prve stopnje očitala, da je zmotno ocenilo, da ima sredstva za plačilo sodne takse. Sodišču je predlagala, da sklep razveljavi in toženko oprosti plačila sodne takse oziroma ji odobri odlog plačila za leto dni.

K odločitvi o pritožbi

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (pravne osebe ni mogoče oprostiti v celoti), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o finančnem in premoženjskem stanju toženke oprlo na podatke iz javno dostopnih evidenc 1 . Ugotovilo je, da toženka razpolaga z dolgoročnimi sredstvi v višini 79.461,67 EUR (od tega 26.700,00 EUR v obliki neopredmetenih sredstev, 7.781,67 EUR v obliki opredmetenih osnovnih sredstev, 44.500,00 EUR dolgoročnih naložb brez posojil ter 480,00 EUR dolgoročnih poslovnih terjatev) in kratkoročnimi sredstvi v višini 154.111,34 EUR. Pritožnica pa teh dejanskih ugotovitev ni konkretizirano izpodbijala. V pritožbi je navedla le, (1) da je gospodarska situacija v turistični panogi povsem spremenjena, (2) da so odpovedani vsi njeni projekti, (3) da prilivov praktično ni mogoče pričakovati, (4) da gospodarska situacija onemogoča delo pri organizaciji dogodkov in (5) da podjetja niso več sposobna plačevati tekočih obveznosti, zaposleni pa so na robu eksistence. S temi pritožbenimi navedbami pa ne more uspeti že zato, ker so preveč abstraktne. Stranka, ki želi taksno olajšavo, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Tega pa toženka, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje razpolaga s premoženjem, ki znatno presega znesek odmerjene sodne takse (78,00 EUR), ni storila. V predlogu za taksno olajšavo je pojasnila zgolj, da ima terjatev v višini 146.766,40 EUR zoper družbo S. iz Hrvaške, ki ne bo poplačana vsaj še 12 mesecev. Glede preostalih (kratkoročnih in dolgoročnih) sredstev pa toženka ni podala pojasnil. Ni torej navedla, zakaj sodne takse v znesku 102,00 EUR ne more plačati iz sredstev, s katerimi razpolaga, niti ni navedla, v čem bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Zato je odločitev sodišča prve stopnje iz I. točke izreka pravilna.

6. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

7. Skladno z določilom tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 začne teči 15 dnevni rok za plačilo takse v višini 78,00 EUR, odmerjene s plačilnim nalogom IX Pg 2098/2019 z dne 8. 6. 2020, naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

1 bilanca stanja na dan 31. 12. 2019