Supreme Court allows review on tariff classification of car seat parts under EU customs nomenclature.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially approved the applicant's request for a review of a customs duty decision regarding the classification of car seat components. The lower court had rejected the claim that specific parts should be classified under headings for furniture rather than plastics or textiles, citing EU case law that product purpose alone does not determine classification. Consequently, the review is permitted only for the significant legal question of whether EU jurisprudence on 'parts' and 'accessories' requires a uniform interpretation across all member states.
Legislator headnote
AI generatedArticles 367(1) and 367(3) of the Code of Civil Procedure; The Supreme Court may permit a review if the case raises a significant legal question of general importance that transcends the specific case and requires a uniform interpretation of EU law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– Ali je treba proizvod "zaščita sedeža – Skirt assy" uvrsti pod tarifno oznako 3926 90 97 KN (drugi proizvodi iz plastičnih mas) in Taric kodo 90 ali pa pod tarifno oznako 9401 90 80 KN in Taric kodo 90, v katero so uvrščeni drugi deli sedežev?
– Ali je treba proizvod "mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedežev – Bend and net" uvrsti pod tarifno oznako 6307 90 10 KN (drugi gotovi kvačkani tekstilni izdelki) in Taric kodo 00 ali pa pod tarifno oznako 9401 90 80 KN in Taric kodo 90, v katero so uvrščeni drugi deli sedežev?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– Ali je treba proizvod "zaščita sedeža – Skirt assy" uvrsti pod tarifno oznako 3926 90 97 KN (drugi proizvodi iz plastičnih mas) in Taric kodo 90 ali pa pod tarifno oznako 9401 90 80 KN in Taric kodo 90, v katero so uvrščeni drugi deli sedežev?
– Ali je treba proizvod "mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedežev – Bend and net" uvrsti pod tarifno oznako 6307 90 10 KN (drugi gotovi kvačkani tekstilni izdelki) in Taric kodo 00 ali pa pod tarifno oznako 9401 90 80 KN in Taric kodo 90, v katero so uvrščeni drugi deli sedežev?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4248-265/2018-24 z dne 13. 7. 2018 (I. točka izreka) in odločilo o stroških postopka (II. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ v zadevi naknadnega obračuna dajatev, v katerem je preverjal pravilnost uvrstitve blaga v Kombinirane nomenklature EU za obdobje med avgustom 2015 in junijem 2017 (v nadaljevanju KN) 1 tožniku odmeril in naložil v plačilo dajatve iz naslova carine za industrijske izdelke v znesku 298.810,52 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi v znesku 10.789,41 EUR. Ministrstvo za finance je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo z odločbo, št. DT-498-1-33/2018-2 z dne 1. 10. 2019.
2. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da se je Upravno sodišče strinjalo z davčnim organom, da se blago z oznako "mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedežev – Bend and net" uvrstiti v tarifno oznako 6307 90 10 KN z opisom gotovi kvačkani tekstilni izdelki in Taric kodo 00, blago z oznako "zaščita sedeža – Skirt assy" pa v tarifno oznako 3926 90 97 KN z opisom drugi proizvodi iz plastičnih mas in Taric kodo 90. Ni namreč sledilo tožnikovi argumentaciji o nujnosti vgradnje obravnavanih izdelkov v avtomobilske sedeže, s čimer je tožnik utemeljeval pravilnost uvrstitve blaga v tarifno oznako (9401 90 80 KN) in Taric kodo 90. Pojasnilo je, da po sodni praksi Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) za opredelitev blaga za "del" ali "pribor" ni relevantno, da je neko blago namenjeno izključno za določen model nekega stroja (oz. predmeta). Ker je menilo, da sta davčna organa sodno prakso SEU citirala (le) v zvezi z uveljavljenimi koncepti pravne presoje, je zavrnilo ugovor tožnika, da ta sodna praksa SEU za obravnavano zadevo ni relevantna.
3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj. Zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča in odstop od sodne prakse SEU.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki presega okvir predmetne zadeve, saj je odgovor nanj pomemben tako z vidika razlage in enotne uporabe prava Evropske unije kot z vidika razvoja prava preko sodne prakse.
6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
1 Ki so bile za vsako posamezno leto sprejete z Izvedbenimi uredbami Komisije (EU) o spremembi priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, in sicer za leto 2015 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014, za leto 2016 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1754/2015 z dne 6. oktobra 2015 in za leto 2017 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016.