Supreme Court dismisses revision request due to formal defects and failure to prove inconsistent judicial practice.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog opozarja na zadevo Upravnega sodišča III U 431/2009, v kateri naj bi bilo sprejeto stališče, da Uredbe SKD ni mogoče uporabiti za razlago pojma "gradbena mehanizacija", ker ZTro ne odkazuje na njeno uporabo. Vendar le na podlagi tega ni mogoče sklepati, da je odločanje Vrhovnega sodišča potrebno zaradi poenotenja (pretekle) sodne prakse, saj iz navedb v predlogu ni razvidno, da je bilo navedeno stališče sprejeto v zadevi, ki bi bila v dejanskem in pravnem pogledu primerljiva z obravnavano. Če se torej navedeno razume kot zatrjevanje neenotne sodne prakse, je to presplošno in ne zadosti zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Očitki so usmerjeni zoper toženko, o čemer je že odločilo Upravno sodišče v sodbi, ne pa zoper ravnanje (kršitev) sodišča, na kar se nanaša vprašanje in o čemer bi lahko odločalo Vrhovno sodišče. Predlog je zato formalno pomanjkljiv, saj se navedbe ne nanašajo na postavljeno pravno vprašanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo delno ugodilo tožbi in odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 42331-1319/2015-7 z dne 4. 3. 2016, v 4. točki izreka (glede stroškov davčnega postopka) odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo v ponovni postopek (I. točka izreka). V preostalem delu je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo (II. točka) in odločilo o stroških postopka (III. točka izreka sodbe). Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ delno ugodil tožničinemu zahtevku za vrnitev trošarine za leto 2014 za 2.127,62977 MWh električne energije v višini 6.489,27 EUR (1. točka izreka), v preostalem delu, in sicer za 2.553,78544 MWh pa ga je zavrnil (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče navedlo, da tožnik ni upravičen do vračila trošarine za električno energijo, ki jo je porabil za sušenje kremenovega peska, iz katerega ni proizvedel oplaščenih kremenovih peskov in izdelkov za livarstvo, ampak ga je prodal v tako pridobljeni obliki. Strinjalo se je s prvostopenjskim davčnim organom, da za vračilo trošarine ni izpolnjena zahteva iz 4. točke drugega odstavka 55. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro), da je bila električna energija porabljena za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. Pri razlagi, kdaj gre za predelavo izkopanih materialov, je sodišče kot ustrezno opredelilo uporabo Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju Uredba SKD).

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V 367. b členu je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek). Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene (peti odstavek). Če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek).

6. Predlagateljica kot pomembni pravni vprašanji izpostavlja:

- Ali odločitev Upravnega sodišča, da pri presoji izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 55. člena ZTro, konkretno pri presoji, ali gre v zadevi za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov, uporabi in svojo odločitev utemeljuje z določbami Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in Pojasnil k SKD 2008, četudi ZTro za razlago nedoločnega pojma "nadaljnja predelava oziroma proizvodnja netrošarinskih izdelkov" izrecno ne napotuje na uporabo Uredbe SKD, pomeni kršitev materialnega prava, konkretno kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave RS?

- Ali je Upravno sodišče s tem, ko v primeru spora o pravilnem tolmačenju Standardne klasifikacije dejavnosti in Pojasnil k SKD 2008 za razlago vsebine SKD ni zaprosilo pristojnega Statističnega urada Republike Slovenije, kršilo 6. člen Uredbe SKD in 33. člen ZUP oziroma drugi materialni predpis?

7. V obrazložitvi navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Navaja še, da gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Navedeno pomeni prepis zakonskega besedila iz 367.a člena ZPP, kar ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju zaradi zagotovljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog sicer opozarja na zadevo Upravnega sodišča III U 431/2009, v kateri naj bi bilo sprejeto stališče, da Uredbe SKD ni mogoče uporabiti za razlago pojma "gradbena mehanizacija", ker ZTro ne odkazuje na njeno uporabo. Vendar le na podlagi tega ni mogoče sklepati, da je odločanje Vrhovnega sodišča potrebno zaradi poenotenja (pretekle) sodne prakse, 1 saj iz navedb v predlogu ni razvidno, da je bilo navedeno stališče sprejeto v zadevi, ki bi bila v dejanskem in pravnem pogledu primerljiva z obravnavano. Če se torej navedeno razume kot zatrjevanje neenotne sodne prakse, je to presplošno in ne zadosti zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

8. Poleg tega prvo vprašanje problematizira uporabo Uredbe SKD v zvezi z razlago "nadaljnja predelava oziroma proizvodnja netrošarinskih izdelkov", ki je pojem iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro in se nanaša na trošarino od energentov (ne pa električne energije), ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov. Omenjeno vprašanje tako sploh ni povezano z vsebino obravnavane zadeve, pri čemer se predlagateljica v obrazložitvi sklicuje celo na 6. točko prvega odstavka 55. člena ZTro, ki pa vsebuje pojem "proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov". Vse navedeno ima za posledico, da v predlogu ni (niti ne more biti) obrazloženo, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, zlasti, ker ob tem ostaja v celoti odprto, ali bi se pri razlagi ostalih pojmov problem uporabe Uredbe SKD sploh lahko pojavil. 2

9. Z drugim vprašanjem predlagateljica Upravnemu sodišču očita kršenje predpisov, ker se v zvezi z razlago pojmov iz Uredbe SKD ni obrnilo po pojasnila na Statistični urad RS, kar pa v obrazložitvi ni konkretizirano. Tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da je predlagateljica tak predlog dala sodišču, pač pa, da ga je podala v upravnem postopku. Navedeno potrjuje tudi obrazložitev predloga, v katerem so očitki usmerjeni zoper toženko, o čemer je že odločilo Upravno sodišče v sodbi, ne pa zoper ravnanje (kršitev) sodišča, na kar se nanaša vprašanje in o čemer bi lahko odločalo Vrhovno sodišče. Predlog je zato formalno pomanjkljiv, saj se navedbe ne nanašajo na postavljeno pravno vprašanje.

10. Ker nepopoln predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenih vprašanj glede na kriterije iz 367. a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

1 Dne 16. 7. 2016 je začel veljati Zakon o trošarinah (ZTro-1), ki uporabo električne energije za namene, za katere se ne plača trošarina, ureja v drugem odstavku 97. člena, pri čemer ima njegova 4. točka v bistvu enako vsebino kot 4. točka drugega odstavka 55. člena ZTro. V četrtem odstavku istega člena pa tudi določa, da proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov pomeni dejavnost, ki se uvršča v oddelek "Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov" v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.

2 Npr. ZTro je glede proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov določal, da pomeni proizvodnjo v skladu z oznako DI 26 NACE nomenklature iz Uredbe Sveta (ES) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Uniji (četrti odstavek 55. člena).