Legislator Case Law & Legislation
VSK Sklep I Kp 39743/2020 ECLI:SI:VSKP:2020:I.KP.39743.2020 AI generated

Extradition request dismissed due to insufficient living space guarantee preventing torture risk.

Case Number VSK Sklep I Kp 39743/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Koper confirmed the lower court's refusal to extradite a Lithuanian national to Russia. The court found that the offered two-square-meter cell failed to meet the European Court of Human Rights' minimum standard of three square meters for detention. Consequently, the court ruled that this inadequate living condition constituted a risk of inhuman treatment, thereby blocking the extradition proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Article 3 of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Torture; Article 527 of the Criminal Procedure Act: Extradition must be refused if the receiving state's detention conditions, such as insufficient cell size, create a substantial risk of inhuman or degrading treatment violating international human rights standards.

Keywords

AI generated
extradition refusal torture risk assessment inhuman treatment cell size standards European Court of Human Rights Criminal Procedure Act living space guarantee

Cited Legislation

AI generated
Article 3 of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Torture
Article 527 of the Criminal Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
Soering v. the United Kingdom
Cruz Varas and Others v. Sweden
Saadi v. Italy
Constitutional Court of the Republic of Slovenia, decision Up-1472/2018
Constitutional Court of the Republic of Slovenia, decision U-I-238/06
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Sklep se potrdi.

[JEDRO]

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da podatki o namestitvi zahtevane osebe v primeru izročitve, ki jih je naslovnemu sodišču posredovala R. F. (list štev. 308-309 spisa) ne pomenijo zadostnega jamstva, da bi zahtevana oseba v primeru izročitve ne bila podvržena mučenju oz. nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju. Iz zgoraj navedene dokumentacije ruskih organov je namreč razvidno, da bi bila zahtevani osebi v primeru izročitve in v državi prosilki odrejenega pripora, zagotovljena bivalna površina v izmeri dveh m², kar je manj, od kriterija, ki ga je za prestajanje takega odvzema prostosti določilo ESČP, ki je ta kriterij postavilo na najmanj tri m².

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom prošnjo R. F za izročitev zahtevane osebe, litvanskega državljana V. K. zaradi kazenskega pregona za kaznivo dejanje goljufije na področju kreditiranja oziroma kraje denarnih sredstev s strani jemalca kredita na način predložitve banki zavestno lažnih in nezanesljivih podatkov s strani skupine oseb po predhodnem dogovoru v posebej velikem znesku po četrtem odstavku 159.1 člena Kazenskega zakonika R. F. V stroškovnem delu odločbe je sodišče sklenilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogoji za izročitev litvanskega državljana V. K. R. F. niso izpolnjeni, zaradi česar je moralo na podlagi prvega odstavka 527. člena ZKP po uradni dolžnosti poslati sklep v presojo višjemu sodišču.

3. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep skupaj s spisom poslalo v izjasnitev državnemu tožilcu, ki je dne 09.10.2020 višjemu sodišču sporočil, da se z odločitvijo zunajobravnavnega senata strinja.

4. Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega senata pravilna, v posledici česar je bilo potrebno sklep potrditi.

5. Ob preizkusu prvostopenjske odločbe, uradoma opravljenem na podlagi prvega odstavka 527. člena ZKP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno preizkušani sklep potrditi. Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je kljub izpolnjenosti predpostavk o dopustnosti izročitve iz 2. do 11. členu Evropske konvencije o izročitvi in 522. člena ZKP ekstradicijo zavrnilo. Preiskovalna sodnica je pristojne organe R. F. zaprosila za konkretne informacije o tem, kakšni bodo pogoji pripora v primeru izročitve zahtevane osebe. To je storila na podlagi sodne prakse ESČP (zadeve Soering proti Združenemu kraljestvu štev. 14038/88 z dne 07.07.1989, Cruz Varas in drugi proti Švedski štev. 15576/1989 z dne 20.03.1991 in Saadi proti Italiji štev. 37201/2006 z dne 28.02.2008) in Ustavnega sodišča Republike Slovenije (odločbe US opr. štev. Up-1472/2018 z dne 03.12.2018, U-I-238/06 z dne 07.12.2006 in U-I-155/2011 z dne 18.12.2013). Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da podatki o namestitvi zahtevane osebe v primeru izročitve, ki jih je naslovnemu sodišču posredovala R. F. (list štev. 308-309 spisa) ne pomenijo zadostnega jamstva, da bi zahtevana oseba v primeru izročitve ne bila podvržena mučenju oz. nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju. Iz zgoraj navedene dokumentacije ruskih organov je namreč razvidno, da bi bila zahtevani osebi v primeru izročitve in v državi prosilki odrejenega pripora, zagotovljena bivalna površina v izmeri dveh m², kar je manj, od kriterija, ki ga je za prestajanje takega odvzema prostosti določilo ESČP, ki je ta kriterij postavilo na najmanj tri m².

6. Ker na podlagi podatkov, ki so jih naslovnemu sodišču poslali pravosodni organi R. F. ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi zahtevana oseba V. K. v primeru odvzema prostosti po izročitvi ne bila podvržena ponižujočemu ali drugemu nečloveškemu ravnanju je bilo potrebno na podlagi 527. člena ZKP preizkušani sklep potrditi.