Appeal dismissed; court upheld default judgment as defendant unconditionally admitted debt without evidence of duress.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal and confirmed the first-instance default judgment awarding 62,400.12 EUR plus interest. The defendant argued the admission was made under time pressure and duress, but failed to provide any concrete evidence to support these claims. The court ruled that without substantiation, such allegations cannot override the defendant's unconditional declaration of debt.
Legislator headnote
AI generated316. člen ZPP; 350. člen ZPP; 353. člen ZPP: A default judgment based on an unconditional admission of debt stands unless the opposing party provides concrete evidence of duress or coercion affecting the validity of that admission.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba na podlagi pripoznave potrdi.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj je toženec na naroku 26. 2. 2020 brezpogojno izjavil, da je zahtevek tožeče stranke v še spornem delu - za 62.400,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2020, torej po delnem umiku tožbe, utemeljen in da bo ta znesek plačal. Da naj bi bilo to v naglici in zato pod prisilo in zvijačo, pritožnik z ničemer ne podkrepi, zato takega pavšalnega očitka ni mogoče upoštevati in nanj tudi ne bolj konkretno odgovoriti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je po delnem umiku tožbe izdalo sodbo na podlagi pripoznave (316. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da ji je toženec dolžan plačati 62.400,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2020.
2. Zoper sodbo se je toženec pritožil. Navaja, da je izjavo o pripoznavi podal površno in pod časovnim pritiskom (vplivom prisile) in zvijače, da ni bil sposoben oceniti stanja in posledic dejanja, kar da je spoznal šele kasneje.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, ki ga je spričo izrecne določbe 2. odst. 350. člena ZPP opravilo po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru pravilno in zakonito izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj je toženec na naroku 26. 2. 2020 brezpogojno izjavil, da je zahtevek tožeče stranke v še spornem delu - za 62.400,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2020, torej po delnem umiku tožbe, utemeljen in da bo ta znesek plačal. Da naj bi bilo to v naglici in zato pod prisilo in zvijačo, pritožnik z ničemer ne podkrepi, zato takega pavšalnega očitka ni mogoče upoštevati in nanj tudi ne bolj konkretno odgovoriti.
6. Pritožbo je bilo torej treba zavrniti in sodbo na podlagi pripoznave potrditi (353. čl. ZPP).