Appeal dismissed; attendance at court hearing is a right not an obligation requiring proof for postponement.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, upholding the first-instance court's decision to dissolve the marriage. The appellant argued she was prevented from attending the hearing due to illness, claiming a violation of her right to a fair trial. The court rejected this, ruling that while attendance is a right, it is not an obligation, and any postponement requires a valid excuse supported by documentary evidence, which the appellant failed to provide.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) in Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1): Attendance at court hearings is a party's right but not an obligation; postponement requires a valid excuse substantiated by evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodelovanje in izjavljanje stranke v postopku je strankina pravica, ni pa njena obveznost, zato je k temu, da bi se udeležila naroka, ni mogoče prisiliti. Za preložitev naroka morata biti izpolnjena dva pogoja: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne ... 1991 pred Matičnim uradom v K. sklenila A. A. in B. A. Odločilo je, da vsak od udeležencev nosi svoje stroške postopka.
2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. V dveh vlogah navaja, da se ne strinja s sodbo, ker ni imela možnosti, da bi se udeležila obravnave. Izostanek je opravičila, zato so bile kršene njene pravice do poštenega sojenja. Zahteva, da se postopek ponovi in se ji omogoči udeležbo na sodišču.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno zatrjevanje nasprotne udeleženke, da ni imela možnosti udeležiti se obravnave, ker je izostanek opravičila, in s tem uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ni utemeljeno, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve.
5. Sodelovanje in izjavljanje stranke v postopku je strankina pravica, ni pa njena obveznost, zato je k temu, da bi se udeležila naroka, ni mogoče prisiliti. Za preložitev naroka morata biti izpolnjena dva pogoja: opravičilo samo (281. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. V primeru izostanka zaradi bolezni je tak dokaz zdravniško opravičilo izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (drugi odstavek 115. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ni bilo utemeljenih razlogov za preložitev naroka dne 14. 1. 2020 in je zato narok opravilo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je nasprotna udeleženka pet minut pred narokom po elektronski pošti zaprosila za preklic naroka iz razloga, ker naj bi imela zdravstvene težave, vendar dokazil o tem sodišču ni predložila. Sodišče je predhodno že dvakrat preložilo narok za glavno obravnavo prav iz razloga, ker naj bi imela nasprotna udeleženka zdravstvene težave. Prvič je sodišču predložila izvid in potrdilo zasebne psihiatrične ordinacije, pri čemer je sodnica ocenila, da zaradi težav, navedenih v potrdilu, ni bila upravičena do izostanka obravnave, pa je kljub temu prvi narok preložila, preložen je bil tudi narok 14. 1. 2020, ko se je nasprotna udeleženka opravičila brez dokazila o zatrjevanem slabšem zdravstvenem stanju.
7. Nasprotna udeleženka torej zdravniškega potrdila oziroma dokaza o opravičenem izostanku tudi ni predložila za narok za glavno obravnavo, na katerem je sodišče (kljub njenemu izostanku) obravnavo zaključilo, takšnega potrdila oziroma dokaza ne prilaga niti pritožbi. Njeno zatrjevanje, da je izostanek opravičila, glede na to, da ni predložila ustreznega zdravniškega potrdila, je neutemeljeno, saj opravičila ni podprla z dokazom, 1 da bi bil izostanek opravičen, pa tudi v pritožbi ni dokazala. Zatrjevana kršitev določb postopka ob povedanem ni podana. Stališče sodišča prve stopnje, da za opravo naroka v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir, je pravilno.
8. Sodišče je narok predhodno dvakrat preložilo in nasprotni udeleženki možnost sodelovanja v postopku ni bila odvzeta. Poleg tega nasprotna udeleženka tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o pojasnilih predlagatelja glede odsotnosti nasprotne udeleženke na naroku ne izpodbija in jim ne nasprotuje. 2 Nenazadnje pa nasprotna udeleženka niti na predlog za razvezo zakonske zveze ni odgovorila.
9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga nasprotna udeleženka ne izpodbija, pravilno uporabilo tudi materialno pravo (98. člen Družinskega zakonika, razveza zakonske zveze na podlagi nevzdržnosti), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).
1 Zgolj dopis z navedbo, da naj bi imela zdravstvene težave, za preložitev naroka ne zadostuje.
2 Predlagatelj je pojasnil, da je bila nasprotna udeleženka, ko je odhajal od doma, že oblečena za obravnavo in ni bilo znakov, da bi imela težave z zdravjem. Na obravnavo se je želela odpeljati z njim, ko je to odklonil, ker ima svoj avto, ga je kakšnih 10 minut po odhodu poklicala, da jo je sin zaparkiral, pri čemer bi lahko nasprotna udeleženka sina prosila, da premakne avto, ker je bil doma, predlagatelju pa ni nič govorila o zdravstvenih težavah.