Appeal allowed: First-instance court wrongly suspended proceedings based on a 2017 law not yet in force.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pred uvedbo novele ZPP-E je bila sodna praksa glede prekinitve postopka v primeru, ko je bil sprožen postopek za odvzem delne ali popolne poslovne sposobnosti, jasna in je zavzela stališče, da uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako, da zgolj zaradi uvedbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan. V takšni situaciji mora sodišče prve stopnje vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da stranka procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP. Dvom v poslovno oziroma pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, zaradi uvedbe postopka postavitve tožnice pod skrbništvo, v obravnavani odškodninski zadevi postopek prekinilo. Pri tem se je sklicevalo na 3. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Tožnica sklep o prekinitvi izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je nezakonit, saj zanjo predstavlja žaljiv napad na njeno življenje in zdravje. Sodišče prve stopnje je zlorabilo 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP, saj to določilo glede na čas vložitve tožbe (13. 2. 2017) za obravnavano zadevo sploh ne velja. V nadaljevanju obširno navaja, da duševno zdravi in poslovno sposobni tožnici postavitev skrbnika ni potrebna ter da tudi glede tega prihaja do zlorabe njenih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo procesna določila, ko je svojo odločitev oprlo na 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP. Sedaj veljavni ZPP (vključno z novelo ZPP-E 1 ), v 3. točki prvega odstavka 206. člena res določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranke, pri čemer ima sodišče prve stopnje prav, da ob uvedbi določil novega Družinskega zakonika (DZ) navedeno smiselno velja tudi za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. A je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila navedena določba uvedena šele z novelo ZPP-E, ki v času vložitve tožbe v tem postopku, to je 13. 2. 2017, še ni bila v veljavi. V 125. členu prehodnih in končnih določb ZPP-E je določeno, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, konča po določbah do sedaj veljavnega zakona, če ni v tem členu določeno drugače, kar pomeni, da se dokonča po določbah ZPP, brez novele ZPP-E. V drugem odstavku tega člena, ki določa izjeme, pa 206. člen ni zajet.

5. Pred uvedbo novele ZPP-E je bila sodna praksa glede prekinitve postopka v primeru, ko je bil sprožen postopek za odvzem delne ali popolne poslovne sposobnosti, jasna in je zavzela stališče, da uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako, da zgolj zaradi uvedbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan. V takšni situaciji mora sodišče prve stopnje vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da stranka procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP. Dvom v poslovno oziroma pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu. 2

6. Ob zgoraj povedanem, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo procesni zakon, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju moralo v tem postopku ugotavljati obstoj tožničine pravdne oziroma procesne sposobnosti in v primeru zaključka, da tožnica procesne sposobnosti nima, ukrepati skladno z določili ZPP, kot je navedeno zgoraj.

7. Stroškovna odločitev temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Z veljavnostjo 14. 9. 2017.

2 VSL sklepi II Cp 2836/2015, I Cp 1643/2015, I Cp 2757/2015, II Cp 3952/2010, II Cp 3191/2010, II Cp 3412/2010, IV Cp 1453/2010 in II Cp 3637/2011.