Appeal dismissed: Domestic violence law requires objective harm, not mere conflict, to justify protective measures.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo konfliktni odnosi med partnerjema, h katerim prispevata oba (nekdanja) partnerja, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim s sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, naj nasprotnemu udeležencu za dvanajst mesecev prepove vstopiti v hišo na naslovu R., zadrževati se v bližini te hiše v razdalji, manjši od 100 m, in predlog za prepustitev nepremičnine v izključno uporabo predlagateljici in otrokoma za šest mesecev ter opustitev vseh dejanj, ki bi utegnila otežiti ali ovirati izključno uporabo nepremičnine.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje predlagateljica. Izpostavlja določbo 2. odstavka 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), ki kot nasilje opredeljuje vsako uporabo nasilja. Fizično nasilje je torej tudi dotik nasprotnega udeleženca pri preprečevanju vstopa v hišo, ruvanje za psa, sedenje pred vhodnimi vrati in preprečevanje vstopa ter nošenje osebnih stvari iz hiše. Psihično nasilje je aktivno ravnanje nasprotnega udeleženca v smeri preprečevanja bivanja predlagateljice in otrok v hiši, zaradi česar jih je bilo strah, so se počutili ponižane in manjvredne. Ekonomsko nasilje pa predstavlja odnašanje stvari iz hiše, ki je skupno premoženje udeležencev postopka, ter neizpolnjevanje preživninskih obveznosti za oba otroka že od leta 2018.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. To sodišče je v odločbah IV Cp 4087/2010, IV Cp 1109/2018 in IV Cp 667/2019 že izpostavilo, da namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo konfliktni odnosi med partnerjema, h katerim prispevata oba (nekdanja) partnerja 1 , ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. 2 Partnerska in družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen. 3 V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost 4 in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.

6. Nepotrebno je pritožbeno ponavljanje poteka dogodka 9. 3. 2020, saj so ugotovitve sodišča prve stopnje o tem v odločilnem delu skladne s pritožničinimi trditvami. 5 Nepotrebno je tudi citiranje določbe 3. člena ZPND - sodišče prve stopnje jo je pravilno razumelo in uporabilo.

7. Upoštevaje izhodišča, nanizana v 5. točki obrazložitve tega sklepa (in ne zato, ker bi ugotovilo, da so odnosi med udeležencema postopka neproblematični oziroma, da tožničine trditve o poteku dogodka 9. 3. 2020 in neplačevanju preživnine ne držijo), je sodišče prve stopnje predlog za izrek ukrepov po ZPND zavrnilo. Pri tem ni napačno uporabilo 3. člena ZPND v delu, v katerem ta opredeljuje, kaj je nasilje, ampak je pravilno upoštevalo celotno situacijo ter ravnanje vseh vpletenih med in po spornem dogodku, do katerega je prišlo 9. 3. 2020. Potek dogodka tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne kaže na to, da bi se predlagateljica čutila ogroženo ali se bala zoperstaviti nasprotnemu udeležencu, da bi bila torej žrtev nasilja v kakršnikoli pojavni obliki. Prisotnost otrok konfliktom med staršema (ki sta jim bila prisotna že tudi pred tem) ni nasilje nasprotnega udeleženca nad otrokoma.

8. Zaključek sodišča prve stopnje, da gre med udeležencema postopka za nerazrešena vprašanja, povezana z načinom uporabe in delitve skupnega premoženja ter preživljanja mladoletnih otrok, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilen, pritožnica pa mu niti ne nasprotuje. Poudarek sodišča prve stopnje, da so reševanju opisanega namenjeni drugi civilni postopki, je prav tako pravilen. Med udeležencema postopka res prihaja do (občasnih) nesoglasij, ki pa jih povzročata oba v enaki meri. Nič od ugotovljenega (do kakšnih konfliktov je med udeležencema postopka prišlo 9. 3. 2020 oziroma kaj predlagateljica očita nasprotnemu udeležencu, je razvidno iz 13. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa ter 5. opombe zgoraj) pa ne predstavlja ravnanja, ki bi presegalo obojestranska nesoglasja in preraslo v nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico ali otrokoma, ki bi terjalo izrek ukrepa prepustitve hiše (v kateri ob spornem dogodku ni živel nobeden od udeležencev) predlagateljici in otrokoma, prepoved vstopa v hišo ter zadrževanja v bližini te.

9. Tudi neplačevanje preživnine 6 samo po sebi ne predstavlja ekonomskega nasilja. Poleg tega za preprečevanje zatrjevanega ekonomskega nasilja (neplačevanje preživnine za otroka) ukrep prepovedi približevanja in prepustitve stanovanja ni primeren. 7

10. Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 1. odstavkom 22. a člena ZPND zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo. Pritožnica priglaša pritožbene stroške. V skladu z določbo 1. odstavka 40. člena ZNP-1 jih krije sama. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 VSL IV Cp 3711/2008.

2 Podrobneje o tem: Predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) - prva obravnava - EPA 1654-IV; Poročevalec Državnega zbora št. 90/2007.

3 Pavčnik T., Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten 2/2012, stran 95.

4 VSL IV Cp 4098/2010.

5 Prišlo je do dotika, nasprotni udeleženec je prijel psa za ovratnico in želel, da ga sin odpelje iz hiše (policija fizičnega nasilja ni prepoznala); dogajanje je bilo čustveno naporno, izrečene so bile neprimerne besede; med udeležencema postopka se je vnel prepir, ki je trajal skoraj 45 minut, predlagateljica in otroka so nosili stvari v hišo, nasprotni udeleženec iste stvari iz nje, nasprotni udeleženec se je usedel pred vrata, da bi preprečil vstop; z istim namenom je snel kljuko balkonskih vrat. Nasprotni udeleženec vselitev predlagateljice v skupno hišo pogojuje s prevzemom posojila za hišo, ki ga od leta 2018 (nesporno) plačuje sam.

6 O zahtevku za plačilo preživnine sodišče prve stopnje odloča v zadevi II N 512/2019.

7 VSL sklep IV Cp 679/2019.