Appeal dismissed; existing domestic violence orders prevent temporary custody transfer and relocation without violating final ZPND judgment.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Že sam obstoj ukrepov po ZPND preprečuje ugoditev predlogu predlagatelja za začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo ter selitev nasprotne udeleženke iz skupnega stanovanja, saj bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravnomočno izdano odločbo v postopku po ZPND. Z izpodbijano odločbo je prvo sodišče upoštevalo izjemo od navedenih prepovedi ter odločilo o začasnih stikih predlagatelja z otroki.

Okoliščina, da starejša otroka dejansko nimata stikov z materjo, ni v njuno korist, zato lahko v takšnih situacijah sodišče prve stopnje poseže po uradni dolžnosti po začasnih ukrepih, kot je ukrep vključitve v družinsko sistemsko psihoterapijo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog predlagatelja in na predlog nasprotne udeleženke ter po uradni dolžnosti določilo stike mladoletnih otrok A., B. in C. s predlagateljem in nasprotno udeleženko. Kar sta predlagatelja in nasprotna udeleženka zahtevala več ali drugače, je zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe (V. točka izreka izpodbijanega sklepa) se po pooblaščencu pravočasno pritožuje predlagatelj s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Opozarja, da naj bi za stike med mladoletnim B. in nasprotno udeleženko skrbela predlagateljeva starša, ki pa nista stranki postopka. Meni, da je nedopustno, da sodišče deluje v nasprotju z izrecno izraženo željo mladoletnega A. in mladoletnega B., prav tako pa dopušča, da otroka že skoraj tretji mesec nimata dodeljene osebe, ki bi bila legitimna in dolžna poskrbeti za njuno varstvo in vzgojo. Mladoletni C. je še premajhen, da bi bil sposoben uveljavljati svojo voljo, zaradi česar je bil prisiljen ostati pri nasprotni udeleženki. Predlagatelj že dva meseca nima stikov z otroki, tako da njihovih reakcij in ravnanj ne more ne nadzorovati in tudi ne usmerjati. Porušene odnose z otroki bo morala vzpostaviti nasprotna udeleženka sama, ravno iz tega razloga, pa je predlagatelj predlagal, da bi stiki med otrokoma in nasprotno udeleženko sprva potekali ob prisotnosti tretje osebe, ki bi smiselno predstavljala nekakšno garancijo, da bosta starejša otroka spoštljiva in morda na ta način bolj dovzetna za zbliževanje z nasprotno udeleženko. Meni, da stiki predlagatelja z otroki, ki jih je začasno določilo sodišče, ne zadostujejo, poleg tega predlagatelju ni jasno, zakaj sodišče stikov ni določilo tako, da bi lahko B. in A. čas s predlagateljem preživela skupaj, oziroma bi lahko vsaj med vikendi stiki otrok s predlagateljem potekali skupaj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Udeleženca postopka sta starša treh otrok, A., rojenega ... 2004, B., rojenega ... 2006 in C., rojenega ... 2012. Starejša otroka, A. in B., po lastni volji trenutno bivata pri starih starših po očetovi strani, medtem ko najmlajši C. biva pri materi. Za zaupanje otrok v vzgojo in varstvo se vsak s svojo tožbo v postopku potegujeta oba starša ter hkrati predlagata ureditev stikov med otroki in drugim staršem ter plačevanje preživnine. Oba starša sta predlagala tudi izdajo začasne odredbe.

5. Zavrnilni del izpodbijanega sklepa se nanaša na zavrnitev predlagateljevega predloga glede dodelitve mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju, glede drugačnega obsega določitve stikov otrok z nasprotno udeleženko ter glede selitve nasprotne udeleženke iz skupnega stanovanja. Čeprav predlagatelj izrecno vlaga pritožbo zoper zavrnilni del, pa pritožba vsebuje tako pritožbene kot tudi ugovorne razloge. Pritožbeno sodišče zato pojasnjuje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep o začasni odredbi ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje, pravno sredstvo zoper odločitve o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pa pritožba, o kateri odloča višje sodišče. Pritožbeno sodišče bo zato odgovarjalo le na tiste pritožbene navedbe, ki so v zvezi z zavrnitvijo predloga. Obsežne pritožbene navedbe, ki nasprotujejo odločitvi sodišča o obsegu in načinu stikov predlagatelja z otroki, pa bodo predmet ugovornega postopka.

6. Srž predlagateljeve pritožbe je v zavrnitvi njegovega predloga, da se mu otroci začasno dodelijo v varstvu in vzgojo.

7. S sklepom Okrožnega sodišča v Kranju V N 342/2019 z dne 23. 10. 2019 je bila na podlagi Zakonu o preprečevanju nasilja v družini 1 , predlagatelju za obdobje dvanajstih mesecev izrečena prepoved navezovanja stikov s predlagateljico in otroki, na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, in vzpostavljanje vsakršnih srečanj z nasprotno udeleženko in otroki, z izjemo morebitnih sodno določenih stikov z otroki. Za obdobje šestih mesecev mu je bila izrečena tudi prepoved približevanja skupnemu stanovanju. Že sam obstoj navedenih ukrepov preprečuje ugoditev predlogu predlagatelja za začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo ter selitev nasprotne udeleženke iz skupnega stanovanja, saj bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravnomočno izdano odločbo v postopku po ZPND. Z izpodbijano odločbo pa je prvo sodišče upoštevalo izjemo od navedenih prepovedi ter odločilo o začasnih stikih predlagatelja z otroki.

8. Pa tudi sicer iz izvedenega dokaznega postopka s stopnjo verjetnosti ni zaznati ogrožajočih okoliščin, ki bi utemeljevale, da bi bilo potrebno o zaupanju v varstvo in vzgojo mladoletnih otrok predlagatelju odločiti že pred dokončno odločitvijo v postopku.

9. Zmotno pritožba meni, da so otroci sedaj brez „varuha“. Po naravi stvari je jasno, da vzgojo in varstvo nad mladoletnimi otroki izvaja tisti izmed staršev oziroma tretja oseba, pri kateri se otrok trenutno nahaja.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Pritožbeno sodišče še opozarja, da okoliščina, da starejša otroka dejansko stikov z materjo nimata, ni v njuno korist, zato lahko v takšnih situacijah sodišče prve stopnje poseže po uradni dolžnosti po začasnih ukrepih, kot je ukrep vključitve v družinsko sistemsko psihoterapijo (156. in 157. člen Družinskega zakonika) 2 .

1 V nadaljevanju ZPND.

2 Glej sklep IV Cp 1751/2017 z dne 24. 7. 2017.