Court dismisses appeal for tax exemption as applicant failed to prove inability to pay court fees.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, zato je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Četrti odstavek 11. člena ZST-1 ne izključuje odloga oziroma obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse v znesku 33,00 EUR, vložen dne 8. 6. 2020.

2. Tožena stranka se zoper sklep pravočasno pritožuje in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje tudi o predlogu za odlog plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravne osebe se lahko oprosti plačila sodne takse, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek 11. člena ZST-1 ne določa drugače (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če pa je taksa višja od 44,00 EUR, mora plačati najmanj 44,00 EUR, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse zakon sodišču nalaga upoštevanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, zato je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Četrti odstavek 11. člena ZST-1 ne izključuje odloga oziroma obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR. Ne glede na navedeno pa tožena stranka s pritožbo ne more uspeti. Tožena stranka namreč ni ponudila ustrezne trditvene podlage. Znesek 33,00 EUR je tako nizek, da bi morala tožena stranka, ki je gospodarska družba, posebej navesti in dokazati, zakaj ga ne more zagotoviti (npr. s posojilom), ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost. Ker tega ni zmogla, je potrebno njen predlog zavrniti. Sodišče prve stopnje je predlog sicer zavrglo in ne zavrnilo, ne glede na navedeno pa tožena stranka s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Glede na to, da je predlog za odlog plačila sodne takse v višini 33,00 EUR vložila že dne 8. 6. 2020, je de facto do odloga plačila takse pravzaprav dejansko že prišlo. Skladno z določbo tretjega odstavka 14. a člena ZST-1 sodišče toženo stranko opozarja, da začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

6. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).