Supreme Court dismisses review application regarding property ownership determination under Housing Act and procedural legitimacy. Review application dismissed for lack of admissibility under Civil Procedure Act. Court confirmed first-instance ownership findings and adjusted costs allocation. Review request rejected as legal issues do not meet statutory review criteria. Decision upholds property rights determination based on Housing Act provisions. Review application inadmissible due to failure to satisfy procedural requirements. Court affirmed ownership status and corrected cost distribution in favor of appellant. Review request denied because substantive questions lack sufficient legal significance. Decision confirms property rights and adjusts litigation costs accordingly.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the review application filed by a third-party intervener against the second-instance court's decision. The lower courts confirmed the plaintiffs' ownership of a specific apartment while rejecting claims regarding shared ownership and a third party's rights, and adjusted the allocation of legal costs. The Supreme Court rejected the review request because the legal questions raised regarding the Housing Act and procedural legitimacy did not meet the statutory conditions for admissibility under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated116. člen Stanovanjskega zakona; 367.a, 367.c člen Zakona o pravdnem postopku: Review applications are inadmissible if the legal issues raised do not meet the statutory conditions for admissibility under the Civil Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo lastninsko pravico tožnikov na stanovanju v izmeri 88,97 m2 na naslovu ..., opredeljeno v I. točki izreka (v nadaljevanju sporno stanovanje). V II. točki izreka je zavrnilo zahtevek tožnikov za ugotovitev solastninske pravice na skupnih delih večstanovanjske stavbe na istem naslovu. V III. točki izreka je zavrnilo zahtevek glavne intervenientke po tožbi glavne intervencije (v nadaljevanju stranske intervenientke) zoper tožnike in toženko za ugotovitev njene lastninske pravice nepremičnine z ID znakom ..., v zemljiški knjigi vpisane kot ostali del nepremičnine na istem naslovu. V IV. in V. točki izreka je odločilo o stroških postopka.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi toženke in stranske intervenientke zoper I. točko izreka in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (I. točka izreka). Pritožbi stranske intervenientke po tožbi glavne intervencije zoper III. točko izreka je zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (II. točka izreka). Pritožbi stranske intervenientke zoper odločitev o stroškovnem delu je zavrnilo, pritožbi toženke zoper odločitev v stroškovnem delu pa je ugodilo in IV. ter V. točko izreka spremenilo tako, da je toženki naložilo povrnitev tožnikom njihove pravdne stroške v znesku 5.312,39 EUR, stranski intervenientki pa je naložilo, da tožnikom povrne njihove pravdne stroške v znesku 3.716,90 EUR ter toženki njene pravdne stroške v znesku 2.942,68 EUR, vse v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Odločilo je, da toženka in stanska intervenientka trpita vsaka svoje stroške postopka, tožnikom pa sta dolžni povrniti njihove pritožbene stroške v znesku 1.855,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga stranska intervenientka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je pravilno stališče sodišča, da je v postopku za ugotovitev lastninske pravice na podlagi 116. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) pasivno legitimirana samo toženka, ki je vknjižena kot lastnica fiktivnega dela stavbe z začasnim ID znakom nerazdeljenih delov stavbe ... ali pa je pasivno legitimiran tudi lastnik vseh posameznih delov stavbe? 2) Ali je sodišče s tem, ko je pasivno legitimacijo priznalo samo toženki, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? 3) Ali je pravilno stališče sodišča, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ, čeprav je bil imetnik stanovanjske pravice? 4) Ali je pravilno stališče, da je tožnik pridobil lastninsko pravico tudi na stanovanju, na katerem je imel stanovanjsko pravico? 5) Ali je pravilno stališče sodišča, da je z zgraditvijo dveh dokončanih in ene nedokončane sobe nastala nova stvar, prejšnje stanovanje, na katerem je imel tožnik stanovanjsko pravico, pa je prenehalo obstajati? 6) Ali je pravilno stališče sodišča, da se za presojo, ali gre pri odločanju o zahtevku na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ, ne upoštevajo določila takrat veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in z njim povezane sodne prakse? Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča (II Ips 140/2017, II Ips 227/2000, II Ips 422/2006, II Ips 553/2000, II Ips 570/2007, II Ips 376/2004, II Ips 674/2001, II Ips 172/2009, II Ips 222/2011, II Ip 294/1996, II Ips 84/1997, II Ips 814/2005, II Ips 121/2010, II Ips 721/2006, II Ips 124/2014 in II Ips 658/2008).
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu stranske intervenientke, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Predlagateljica, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).