Supreme Court rejects leave for appeal on void contract and putative cause of action issues.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for leave to appeal a first-instance judgment declaring a sales contract void. The parties had sold a co-owned property while both were mistaken about ownership, yet the court held the contract void due to lack of cause. The Supreme Court denied the appeal request because the legal questions raised did not meet the statutory criteria for a significant impact on legal certainty or uniform application of law.
Legislator headnote
AI generatedZPP 367.a ust. 1; ZPP 367.c ust. 2: Leave for appeal is granted only if the decision may be expected to resolve a legal issue important for legal certainty, uniform application of law, or legal development; otherwise, the request is rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretni zadevi zastavljeni vprašanji teh meril ne izpolnjujeta. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo glede nepremičnine. Z njo se je toženka zavezala tožnici prodati solastninski delež na nepremičnini, tožnica pa se nasprotno zavezala, da ji za to plača kupnino. Obe stranki sta pogodbo tudi izpolnili: toženka je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, tožnica pa ji je plačala kupnino v znesku 87.588,00 EUR.
2. Kasneje se je izkazalo, da toženka ni bila lastnica predmeta prodaje, saj je bila pogodba o preužitku, na podlagi katere naj bi pridobila solastninsko pravico, ugotovljena za nično. Hkrati se je izkazalo, da je na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) lastnica predmeta prodaje v resnici postala sama tožnica. Glede obeh okoliščin sta bili pogodbeni stranki torej v obojestranski zmoti.
3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sporna prodajna pogodba nična in da je dolžna toženka tožnici vrniti kupnino.
4. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke v tem delu zavrnilo ter sodbo v opisanem delu potrdilo. Nosilno stališče je podano v 15. točki obrazložitve. Tam je rečeno, da je prodajna pogodba nična kljub morebitni zmoti pogodbenih strank glede lastništva sporne nepremičnine oziroma zmoti o tem, da obstaja podlaga pogodbe. Tudi v primeru, ko stranki mislita, da kavza obstaja, v resnici pa ne obstaja (putativna kavza), kavze ni.
5. Zoper sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije toženka. Dopustitev predlaga glede naslednjih dveh vprašanj:
- ali je prodajna pogodba, ki jo skleneta prodajalec, ki ni lastnik stvari, in kupec, ki je lastnik stvari, pri tem pa sta obe stranki v času sklepanja pogodbe v zmoti o lastništvu stvari, nična zaradi neobstoja pogodbene kavze (četrti odstavek 39. člena OZ);
- ali je v primeru sklenitve prodajne pogodbe, ki jo skleneta prodajalec, ki ni lastnik stvari in kupec, ki je lastnik stvari, pri tem pa sta obe stranki v času sklepanju pogodbe o zmoti o lastništvu stvari, mogoče uporabiti določilo 440. člena OZ o prodaji tuje stvari?
6. Predlog ni utemeljen.
7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretni zadevi zastavljeni vprašanji teh meril ne izpolnjujeta. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).