Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 287/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.287.2020 AI generated

Supreme Court rejects leave for appeal on void contract and putative cause of action issues.

Case Number VSRS Sklep II DoR 287/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for leave to appeal a first-instance judgment declaring a sales contract void. The parties had sold a co-owned property while both were mistaken about ownership, yet the court held the contract void due to lack of cause. The Supreme Court denied the appeal request because the legal questions raised did not meet the statutory criteria for a significant impact on legal certainty or uniform application of law.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 367.a ust. 1; ZPP 367.c ust. 2: Leave for appeal is granted only if the decision may be expected to resolve a legal issue important for legal certainty, uniform application of law, or legal development; otherwise, the request is rejected.

Keywords

AI generated
leave for appeal void contract putative cause of action legal certainty uniform application of law sales contract mistake of fact

Cited Legislation

AI generated
ZPP 367.a ust. 1
ZPP 367.c ust. 2
OZ 39. ust. 4
OZ 440.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretni zadevi zastavljeni vprašanji teh meril ne izpolnjujeta. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo glede nepremičnine. Z njo se je toženka zavezala tožnici prodati solastninski delež na nepremičnini, tožnica pa se nasprotno zavezala, da ji za to plača kupnino. Obe stranki sta pogodbo tudi izpolnili: toženka je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, tožnica pa ji je plačala kupnino v znesku 87.588,00 EUR.

2. Kasneje se je izkazalo, da toženka ni bila lastnica predmeta prodaje, saj je bila pogodba o preužitku, na podlagi katere naj bi pridobila solastninsko pravico, ugotovljena za nično. Hkrati se je izkazalo, da je na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) lastnica predmeta prodaje v resnici postala sama tožnica. Glede obeh okoliščin sta bili pogodbeni stranki torej v obojestranski zmoti.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sporna prodajna pogodba nična in da je dolžna toženka tožnici vrniti kupnino.

4. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke v tem delu zavrnilo ter sodbo v opisanem delu potrdilo. Nosilno stališče je podano v 15. točki obrazložitve. Tam je rečeno, da je prodajna pogodba nična kljub morebitni zmoti pogodbenih strank glede lastništva sporne nepremičnine oziroma zmoti o tem, da obstaja podlaga pogodbe. Tudi v primeru, ko stranki mislita, da kavza obstaja, v resnici pa ne obstaja (putativna kavza), kavze ni.

5. Zoper sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije toženka. Dopustitev predlaga glede naslednjih dveh vprašanj:

- ali je prodajna pogodba, ki jo skleneta prodajalec, ki ni lastnik stvari, in kupec, ki je lastnik stvari, pri tem pa sta obe stranki v času sklepanja pogodbe v zmoti o lastništvu stvari, nična zaradi neobstoja pogodbene kavze (četrti odstavek 39. člena OZ);

- ali je v primeru sklenitve prodajne pogodbe, ki jo skleneta prodajalec, ki ni lastnik stvari in kupec, ki je lastnik stvari, pri tem pa sta obe stranki v času sklepanju pogodbe o zmoti o lastništvu stvari, mogoče uporabiti določilo 440. člena OZ o prodaji tuje stvari?

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretni zadevi zastavljeni vprašanji teh meril ne izpolnjujeta. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).