Appeal dismissed because the appeal was filed after the statutory deadline expired during the COVID-19 pandemic. The court held that procedural time limits continued to run for urgent cases despite pandemic-related court orders. The plaintiff's argument that the deadline was suspended was rejected as the exception applied only to physical acts, not court rulings.

I. Pritožba se zavrže.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Zaradi obvladovanja in preprečevanja širjenja bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19) je predsednik vrhovnega sodišča 13. 3. 2020 sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, po kateri v času njihovega izvajanja procesni roki v sodnih postopkih od 16. 3. 2020 ne tečejo, z izjemo nujnih zadev, med katere sodi tudi obravnavana. Enako ureditev je ohranil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19), ki je pričel veljati 29. 3. 2020, in na njegovi podlagi izdani odredbi predsednika vrhovnega sodišča s 30. 3. 2020 in 4. 5. 2020. Obe navedeni odredbi sta sicer pri zadevah zavarovanja izmed nujnih zadev izvzeli dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršitelja, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih, in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Izjema se torej ni nanašala na odločanje sodišč, temveč na neposredno izvedbo dejanj, pri katerih bi lahko prišlo do širjenja okužbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero je od tožencev zahtevala, naj nemudoma oziroma najkasneje v roku 3 dni odstranita predmete, ki sta jih namestila na nepremičnino, še posebej star model avta Fiat Bravo, kolibo za drva, drva, salonitke, velik rdeč vrtni senčnik, več stolov, kable, vedra, sod in pasjo uto, ter da ji nemudoma oziroma v 3 dneh izročita ključ zunanjih vrtnih vrat in daljinski upravljalec zunanjih drsnih vrat, ki stojita na nepremičnini parc. št. 2104, k. o. 000, in ji omogočita neoviran dostop in prehod do njene nepremičnine parc. št. 1313/2, k. o. 000, ter souporabo solastnih nepremičnin parc. št. 2104 in 2105, obe k. o. 000.

2. Zoper 4. - 9. točko sklepa je pritožbo vložila tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Uvodoma je navedla, da je izpodbijani sklep prejela 6. 3. 2020, zato bi se rok za pritožbo ob upoštevanju vikenda iztekel v ponedeljek, 16. 3. 2020, njegov tek pa je bil prekinjen zaradi obvladovanja širjenja nalezljive bolezni COVID - 19 in je ponovno pričel teči 1. 6. 2020, ko se je iztekel. Pritožba je zato pravočasna. V nadaljevanju graja razloge sodišča prve stopnje, da ni izkazala dogovora, ki bi ji omogočal samostojno razpolaganje s prizidkom, in opozarja, da sama ne more razpolagati niti s svojim idealnim deležem na solastnini niti svojo lastninsko pravico, do česar se sodišče ni opredelilo. Sodišče je spregledalo, da toženca tožnici absolutno onemogočata izvrševanje lastninske in solastninske pravice, saj sta zamenjala daljinski upravljalnik oziroma kodo za uporabo drsnih elektronskih vrat, prav tako sta zamenjala ključavnico na skupnih vrtnih vratih za osebni dostop. Do svoje nepremičnine je tožnica dostopala po poti preko solastne nepremičnine, vsa leta je lahko uporabljala dvorišče in imela nemoten dostop z avtomobilom. Tožnici je onemogočen dostop do skupne kurilnice, v kateri se regulira tako priklop na vodo kot tudi gretje vseh prostorov, ter je sklep sodišča, da ni zatrjevala nastanka nenadomestljive škode, preuranjen. Za začasno odredbo sodišče tožencema ne bi naložilo nič takšnega, česar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi bilo mogoče odpraviti. Gre zgolj za zamenjavo ključavnice in izročitev ključev, kar ne pomeni večjega posega za toženca. Solastnika ne moreta imeti absolutne pravice do popolne zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, saj sta omejena z zakonsko priznano pravico drugega solastnika.

3. Na pritožbo sta odgovorila toženca in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je prepozna.

5. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo o predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe, torej v zadevi zavarovanja, ki po določilu 83. člena Zakona o sodiščih sodi med nujne zadeve. Zaradi obvladovanja in preprečevanja širjenja bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19) je predsednik vrhovnega sodišča 13. 3. 2020 sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, po kateri v času njihovega izvajanja procesni roki v sodnih postopkih od 16. 3. 2020 ne tečejo, z izjemo nujnih zadev, med katere sodi tudi obravnavana. Enako ureditev je ohranil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19), ki je pričel veljati 29. 3. 2020, in na njegovi podlagi izdani odredbi predsednika vrhovnega sodišča s 30. 3. 2020 in 4. 5. 2020. Obe navedeni odredbi sta sicer pri zadevah zavarovanja izmed nujnih zadev izvzeli dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršitelja, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih, in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Izjema se torej ni nanašala na odločanje sodišč, temveč na neposredno izvedbo dejanj, pri katerih bi lahko prišlo do širjenja okužbe.

6. Ker po povedanem v obravnavani zadevi tek roka ni bil pretrgan, tožnica pa je pritožbo vložila šele 1. 6. 2020, jo je pritožbeno sodišče kot prepozno zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo.