Appeal partially allowed; jurisdiction determined by summing claims with same basis vs individual values for different bases.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni

- v I. točki izreka tako, da se črta besedilo "1. in" ter besedilo "za razveljavitev pogodbe o prodaji z dne 15. 4. 2018, katere predmet je nepremičnina parc. št. 001 k.o. ... ter posledično",

- v II. točki izreka pa tako, da se za besedo "Vrednost" doda besedilo "1. in" za besedo zahtevka pa doda besedilo "za razveljavitev pogodbe o prodaji z dne 15. 4. 2018, katere predmet je nepremičnina parc. št. 001 k.o. ...".

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V primeru uveljavljanja več zahtevkov v isti tožbi zoper isto toženo stranko, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, pa se pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (prvi in drugi odstavek 41. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se vrednost prvega in drugega tožbenega zahtevka oceni na 16.000 EUR (I. točka izreka), da se vrednost tretjega tožbenega zahtevka oceni na 16.000 EUR (II. točka izreka) in da je Okrajno sodišče v ... stvarno pristojno za odločanje o vseh treh zahtevkih (III. točka izreka).

2. Prvi toženec v pritožbi zoper sklep uveljavlja razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da se pritožbi ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da bo za vsak tožbeni zahtevek posebej določena vrednost spornega predmeta na znesek 16.000,00 EUR in da je za odločanje o zadevi pristojno okrožno sodišče.

Ker je prvi zahtevek oblikovalni, je zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da gre za vmesni ugotovitveni zahtevek v razmerju do drugega – izbrisnega – zahtevka. Materialnopravno gre za samostojen zahtevek za uveljavitev predkupne pravice, ki ga mora tisti, ki uveljavlja kršitev predkupne pravice neogibno postaviti, sicer tožba ni sklepčna. Poleg tega ni potrebna njuna sočasna postavitev. Predhodno vprašanje v razmerju do izbrisnega zahtevka je veljavnost razpolagalnega pravnega posla, prvi zahtevek pa se nanaša na zavezovalni pravni posel. Ker se oba uveljavljata zoper oba toženca kot nujna sospornika in ker temeljita na isti dejanski in pravni podlagi, je za ugotovitev vrednosti odločilen njun seštevek. Prvi zahtevek temelji na 512. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), drugi zahtevek pa na 512. členu OZ in 3. točki tretjega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Za odločanje o zadevi zato ni pristojno okrajno, temveč okrožno sodišče.

3. Tožnika nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tožbi za uveljavitev predkupne pravice sta tožnika zahtevala razveljavitev kupoprodajne pogodbe, sklenjene med tožencema, za izbris vknjižbe lastninske pravice, izvedene na njeni podlagi, in za sklenitev kupoprodajne pogodbe glede iste stvari s tožnikoma. Na toženčev ugovor o prenizko ocenjeni vrednosti spora in posledični nepristojnosti okrajnega sodišča je sodišče odločilo, da vrednost zahtevkov za razveljavitev pogodbe ter za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja znaša 16.000 EUR, vrednost zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe s tožnikoma pa prav tako 16.000 EUR. Zavzelo je stališče, da je prvi zahtevek v razmerju do drugega prejudicialne narave in gre zato za vmesni ugotovitveni zahtevek. Ker sta pravni podlagi drugega in tretjega zahtevka različni (prvi se opira na določbe ZZK-1, drugi pa na določbe OZ), je za presojo o stvarni pristojnosti odločilna vrednost vsakega od njiju in ne njun seštevek.

6. V primeru uveljavljanja več zahtevkov v isti tožbi zoper isto toženo stranko, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, pa se pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (prvi in drugi odstavek 41. člena ZPP). Okrožno sodišče je pristojno za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, kadar vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR (prvi odstavek 32. člena ZPP).

7. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je zahtevek za razveljavitev pogodbe oblikovalne narave in da že iz tega razloga ne gre za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki bi bil (v procesnem smislu) neločljivo povezan z odločitvijo o izbrisnem zahtevku. 1 Ne glede na to ni podlage za spremembo odločitve o stvarni pristojnosti okrajnega sodišča.

8. Neutemeljeno je namreč pritožbeno stališče, da zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in da je zato za odločanje o njih pristojno okrožno sodišče. Pravilna je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da sta zahtevka za razveljavitev kupoprodajne pogodbe, sklenjene med tožencema, in za sklenitev pogodbe s tožnikoma po svoji naravi obligacijska in temeljita na določbah OZ, stvarnopravni izbrisni zahtevek pa temelji na določbah ZZK-1. Iz navedenega izhaja, da so tudi dejstva, pomembna za odločitev o vsakem od njiju, (vsaj deloma) različna.

9. Poleg tega je podana nujna procesna vez med zahtevkoma za razveljavitev pogodbe, sklenjene med tožencema, in za sklenitev pogodbe s tožnikoma. Že iz zakonske določbe izhaja, da gre za en zahtevek. 2 Táko pa je tudi njeno razumevanje v sodni praksi. 3

10. Tožnika sta torej uveljavljala dva tožbena zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Ker je vrednost vsakega od njiju nižja od 20.000 EUR, 4 je odločitev o stvarni pristojnosti okrajnega sodišča pravilna.

11. Po navedenem je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka in posledično v II. točki izreka 5 spremenilo, kot izhaja iz izreka, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Drži tudi nadaljnje pritožbeno stališče, da predkupni upravičenec sme uveljavljati vsakega od zahtevkov v svoji pravdi.

2 Člen 512 OZ se v relevantnem delu glasi: "Če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca, … lahko ta …. zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu."

3 Glej npr. sodbo in sklep VS RS III Ips 5/2008 z dne 18. 5. 2010.

4 Ugotovitev o enotnosti zahtevka za razveljavitev pogodbe in za sklenitev pogodbe s tožnikoma ne more imeti za posledico drugačne – višje – ugotovitve vrednosti tega dela spora. Gre za en zahtevek, ki se v obeh delih nanaša na isto nepremičnino, tako da je ekonomski pomen za tožnika ostal enak.

5 Pritožnik je sicer navedel, da izpodbija le I. in III. točko, a hkrati predlagal, da se prvi zahtevek samostojno ovrednoti. S spremembo II. točke izreka je tako odločeno v okviru njegovega pritožbenega predloga.